Jesen že zadišala po kostanjih

V gozdovih se je že začela sezona kostanja, te prave jesenske poslastice s številnimi pozitivnimi učinki na naše zdravje. Če ga nabirate rekreativno in le zase, ga iz gozda lahko odnesete največ dva kilograma.

Kostanj izvira iz Sredozemlja in Male Azije, vendar so ga po Evropi razširili že tako dolgo tega, da je njegovo naravno razširjenost nemogoče natančno ugotoviti.

V Sloveniji drevesa rastejo samoniklo, plodovi pa zorijo oktobra in novembra. Shranjeni so v bodičastem ovoju (bodeči ježici), kjer najdemo od enega do tri kostanje. Eno odraslo drevo pa v povprečju obrodi od 100 do 200 kg kostanja.

Hranljive kostanje lahko uživamo kot pečene, kuhane ali kandirane. Nekoč so ga mleli v moko, ki je bila marsikje osnovno živilo. Med gojenimi sortami je najbolj znan laški kostanj ali maroni.

Številne zdravilne lastnosti

Kostanji imajo številne zdravilne lastnosti za naše zdravje, in sicer: krepijo imunski sistem, krepijo kosti, znižujejo krvni tlak, izboljšujejo nam zdravje črevesja in prepričujejo kronične bolezni. Kostanje lahko uživajo tudi sladkorni bolniki. Kostanjem naj se izogibajo ljudje, ki imajo alergijo na oreščke.

Tudi tradicionalna kitajska medicina priporoča kostanj kot hrano in zdravilo. Jeseni bi naj tako prehajali na hrano, ki greje, kostanj pa je po naravi topel, po okusu sladek, krepi želodec in ledvice, torej organe, ki so jeseni in pozimi energetsko šibkejši.

Kostanj ima za razliko od ostalih oreškov manj kalorij, kljub temu boste pri 100 g pečenega kostanja zaužili približno 250 kalorij, če ga boste jedli kuhanega, pa 170. Kostanj je v večini sestavljen iz škroba, vsebuje tudi nekaj kakovostnih beljakovin ter je tudi dober vir vlaknin.

Pečeni kostanj je daleč najbolj priljubljen, sledi mu kuhani. Kuhan kostanj je bolj priporočljiv za ljudi, ki imajo težave s prebavo. Pri uživanju kostanja je najbolj priporočljivo pitje čaja ali vode in ne mošta, kot misli večina ljudi. Iz kostanja lahko pripravite kostanjev pire, ki ga lahko uporabite za pripravo različnih sladic, nadeva za perutnino ter kruha.

Kostanji lahko dočakajo izjemno visoke starosti

Pravi kostanji so tudi izjemna drevesa, ki lahko dočakajo visoko starost. Najstarejša rastejo na Siciliji, kjer starost ocenjujejo na več kot 2500 let, tam pa so našli tudi drevo, ki je v obsegu merilo kar 60 m. Pri nas je največje kostanjevo drevo Gašperjev kostanj na Močilnem pri Radečah, ki ima 15 m višine in obseg preko 10,5 m.

Tudi na Goričkem izjemna drevesa

Tudi prava kostanja na Tetajnem bregu v Križevcih v Prekmurju sodita med najdebelejše kostanje v Sloveniji, saj je eden star že več kot 700 let in je rasel že v času turških vpadov na območje Goričkega, kostanj pa je vrisan na vojaških kartah iz časa Avstro-Ogrske. Njegov izjemen obseg meri kar 940 cm in meri v višino 20 metrov.

Izjemnih dimenzij sta tudi Sombotelov kostanj v Gerlincih in kostanj v Markovcih. Kostanj v Gerlincih ima prsni obseg 650 cm, kostanj v Markovcih je pred leti sicer zaradi napada glive odmrl, so zapisali na spletni strani Krajinskega parka Goričko.