Ob svetovnem dnevu hrane opozorila pred naraščajočo lakoto

Danes, 16. oktobra, obeležujemo svetovni dan hrane. Ta letos poteka pod geslom »Rastimo, negujmo, vzdržujmo. Skupaj.« Kot poudarjajo v svetovni organizaciji je hrana bistvo življenja in temelj naših skupnosti in kultur.

V Svetovni organizaciji za hrano in kmetijstvo (FAO) so dejali, da v luči pandemije, bolje cenimo stvari, ki se mnogim zdijo samoumevne, številni pa živijo brez njih.

Izpostavljajo, da je izjemnega pomena še naprej ohranjati dostop do varne in hranljive hrane, zlasti v revnih in ranljivih skupnostih, ki so jih pandemija in gospodarski pretresi najbolj prizadeli.

V takem trenutku je pomembneje kot kdaj koli prej podpreti živilske junake, to so kmetje in delavci v celotnem živilskem sistemu. Ti skrbijo, da hrana prihaja iz polj do krožnikov tudi v tej krizi, kakršni še nismo bili priča, dodajajo.

Organizacija ob svetovnem dnevu svari pred naraščanjem lakote. Po njeni oceni naj bi na svetu zaradi lakote trpelo 690 milijonov ljudi, kar je 8,9 odstotka svetovnega prebivalstva.

Samo v enem letu (od 2018 do 2019) je to število naraslo za 10 milijonov, v preteklem petletnem obdobju pa za kar 60 milijonov, navaja STA. Leta 2018 je zaradi posledic lakote umrlo 5,3 milijona otrok, mlajših od pet let.

Lakota ostaja velik problem v več kot 50 državah, med njimi je 36 afriških, kaže letošnji indeks svetovne lakote, ki so ga predstavili v Berlinu. Indeks svetovne lakote kaže, da so razmere zelo resne v enajstih državah. To so Čad, Vzhodni Timor, Madagaskar, Srednjeafriška republika, Burundi, Komori, DR Kongo, Somalija, Južni Sudan, Sirija in Jemen. Razmere so se poslabšale v Venezueli, napredek pa po drugi strani beležijo v Nepalu, Kamerunu, Angoli, Etiopiji in Sierri Leone, navaja STA.

Narašča tudi število prebivalcev, katerih prehranska varnost je ogrožena. Lani naj bi v takih razmerah, v strahu pred lakoto, živelo 750 milijonov ljudi po svetu ali najmanj eden od desetih, opozarjajo na državnem statističnem uradu.

Pomemben razlog za tako stanje je poleg šibkih, stagnirajočih in slabih gospodarskih razmer, pomanjkanja politik, ki bi nudile socialno zaščito, poleg pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov, ki vplivajo na kmetijstvo, tudi visoka stopnja odvisnosti od uvoza in izvoza blaga, opozarja FAO.

Tudi slovenski potrošnik je tako kar zadeva prehransko preskrbljenost, v veliki meri odvisen od uvoza izbranih kmetijskih proizvodov. To dejstvo pa povečuje tudi naše tveganje za prehransko varnost.

Kot so zapisali na statističnem uradu, je velik del razpoložljivih kmetijskih proizvodov, namenjenih za prehrano prebivalstva, uvožen. Od skupne razpoložljive količine sadja uvozimo kar 80 odstotkov, od skupne količine zelenjave, krompirja in pšenice pa okoli 60 odstotkov. Pri mesu je delež uvoza v primerjavi z domačo pridelavo nekoliko nižji in sicer 43 odstotkov.

Bilanca proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov kaže, da je prebivalec Slovenije v letu 2019 porabil za prehrano največ sadja (povprečno 129 kg) in zelenjave (123 kg). Ravno pri teh dveh prehranskih proizvodih je bila stopnja samooskrbe v letu 2019  najnižja. Pri sadju je bila 30-odstotna,  pri zelenjavi pa 44-odstotna.

Na »krožnikih« vsakega od nas se je v letu 2019 »znašlo« tudi povprečno 99 kg pšenice, 91 kg mesa in 64 kg krompirja, še poroča SURS.