Martinovo letos le v družinskem krogu

Na martinovo se mošt simbolično spremeni v vino. Današnji praznik vina bo zaradi epidemije koronavirusa in omejevalnih ukrepov, potekal brez tradicionalnih slavij, ki potekajo vsako leto. Vseeno pa lahko praznik praznujemo doma z domače pripravljeno martinovo pojedino v družinskem krogu.

Martinovo predstavlja simbolični zaključek celoletnega dela v vinogradih, letošnja letina pa naj bi bila obilnejša od lanske. Martinovanja ni tudi brez tradicionalnih martinovih jedi, ko se na mizah najpogosteje znajdejo gosi, mlinci, zelje in mlado vino.

Letos na vinogradih pridelali 106.150 ton grozdja

Lani je na 15.549 hektarjih vinogradov raslo približno 61 milijonov trsov, pri čemer so prevladovale bele sorte grozdja s skorja 70 odstotnim deležem. Vinogradniki so v lanskem letu nabrali 105.035 ton grozdja, v letošnjem letu pa naj bi vinogradniki na približno 15.300 hektarjih pridelali 106.150 ton grozdja, navaja Statistični urad RS.  

Sorte grozdja za pridelavo belega vina naj bi obrodile 7,1 tone na hektar, kar je za 3 odstotke več kot v lanskem letu, belega grozdja naj bi se tako nabralo 75.290 ton. Rdeče sorte naj bi obrodile nekoliko slabše od belih. Nabrali naj bi jih 6,6 tone na hektar, skupaj pa 30.852 ton.

Vino je v Sloveniji zelo priljubljena alkoholna pijača. V letu 2018 smo porabili povprečno 38 litrov vina na prebivalca, od tega 64 odstotkov belega. Član gospodinjstva pa je porabil povprečno 2,8 kg grozdja. Povprečna maloprodajna cena za liter namiznega vina je je lani znašla 2,04 EUR, za kakovostno  vino pa 4,05 EUR. V gostinskem lokalu, smo za liter kakovostnega vina odšteli 15,23 EUR.

Lani je Slovenija največ grozdja izvozila v Italijo (14,4 odstotke), ZDA (14 odstotkov), v Hrvaško (13,5 odstotkov) in tudi v Kitajsko (8,5 odstotkov), kamor se je izvoz v zadnjih letih zelo povečal. Uvozila ga je največ iz Italije (26,0 odstotkov), Severne Makedonije (20,4 odstotkov) in Francije (18,4 odstotkov). Lani je bilo za 6,1 milijona eur izvoza in za 12,6 milijonov uvoza.

S praznikom povezana osebna imena in imena krajev

Današnji dan je osebni praznik tudi številnih prebivalcev in prebivalk Slovenije, saj jih na ta dan praznuje rojstni dan 5.645, goduje pa 8.771 Martinov in 7.381 Martin. Dvojni praznik, rojstni dan in god hkrati, pa praznuje na martinovo natančno 184 Martinov in 179 Martin, navaja SURS. Samo ime Martin je 25. najpogostejšo moško ime, medtem ko je Martina na 27. mestu ženskih imen. Največ s tema imenoma jih živi v osrednjeslovenski statistični regiji.

Z Martinovim in vinom je povezanih tudi veliko krajevnih imen. To so na primer naselja Vino, Vinski Vrh, Vinska Gora in Vinska Gorica. Kar 22 ulic v Sloveniji  ima v svojem imenu besedo »vinograd«: Cesta med vinogradi, Med vinogradi, Na vinograd, Pod vinogradi, Vinogradniška cesta, Vinogradniška pot, Vinogradniška ulica.

Med ulicami poimenovanih po Martinu so Martinova pot, Martinova ulica, Trg svetega Martina (v občini Domžale), med naselji pa Šmartin, Šmartno, Šmartinske Cirkovce, Martjanci, Martuljek in še druga, kot nas pouči Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen (2009), še navaja SURS.

Recept: Martinova pojedina (vir: kulinarika.net)

Sestavine: 2,5 - 3 kg težka gos, sol, pivo, med. Nadev: 2 kisli jabolki, malo rozin nekaj suhih marelic (po želji tudi suhe slive), 1 žemlja, cimet, muškatni orešček, majaron. Priloga: rdeče zelje (količina po želji), sol, poper, kumina, čebula, česen, kis ali vino, kuhani olupljeni kostanji (količina po želji), mlinci.

Postopek:

Jabolka olupimo in jih narežemo na kocke, prav tako žemljo in suhe marelice (slive). Nato podušimo jabolka, dodamo rozine, žemljo, marelice, malo cimeta in muškatni orešček. Gos operemo, posolimo in posujemo z majaronom in nadevamo s pripravljenim nadevom. Položimo jo v pekač in luknjo zapremo z zobotrebci ali jo sešijemo, v pekač pa nalijemo do približno 1 cm vode. Gos pečemo 2 - 2,5 ure na 180 stopinjah, med peko jo zalivamo s sokom. Proti koncu (pol ure) jo premažemo z mešanico piva in medu.

Zelje naribamo in podušimo z eno glavo čebule in malo česna ter zalijemo z malo vina ali kisa. Zelje posolimo, popopramo, dodamo kumino, na koncu pa še cele, kuhane olupljene kostanje. V posodi zavremo vodo, dodamo mlince, odstavimo posodo z ognja in pustimo nekaj minut, da se mlinci zmehčajo. Gos na koncu razrežemo in serviramo z nadevom, zeljem in mlinci.