Dan filozofije posvečen umetni inteligenci

Danes praznujemo svetovni dan filozofije, ki ga je razglasila generalna skupščina Združenih narodov, tretji četrtek v novembru. V sodelovanju z Nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom v Sloveniji obeležujemo UNESCO-v svetovni dan filozofije  od leta 2005.

Filozofíja je humanistična veda, ki se za razliko od posamičnih znanosti, ne ukvarja s posameznim izsekom stvarnosti ali z njenim posebnim vidikom, temveč tematizira človeško izkustvo kot celoto.

Globalna družba ob razvitem svetovnem spletu zahteva vsaj na politični ravni seznanjenost z novimi idejami in pogledi, filozof je tako posrednik odgovornosti oz. neodgovornosti, ki jih prinaša humanizem glede na globalne izzive. Filozofija je tako dejavnik, ki dopušča svobodo in etiko tako za državljane kot gospodarstvo in izobražence.

Filozofija je uvrščena med najpomembnejše prioritete UNESCA v okviru razvijanja dialoga med civilizacijami, kulture miru ter promocije človekovih pravic. UNESCO poudarja pomen, ki ga ima filozofija kot najbolj univerzalna veda vseh časov in prostorov, hkrati pa opozarja na pomen praktično usmerjenih filozofskih študijev v razmerju z globalnimi problemi današnjega sveta, upošteva nujnost filozofsko premišljenih konceptov, refleksije in analize v temeljih vseh Unescovih programov in, ne nazadnje, poudarja pomen promocije poučevanja filozofije v šolah. Unescova podpora razvoju filozofije se še posebej odraža tudi na interdisciplinarnih področjih, saj si Unesco zelo prizadeva prispevati k zmožnosti predvidevanja prihodnosti in k razvijanju etik posameznih področij znanosti, so zapisali na spletni strani danfilozofije.net.

Filozofija s svojo dolgo tradicijo, ki nam ponuja bogastvo idej, s katerimi lahko razumemo in spreminjamo svet, v katerem živimo, je bistvena za razvoj svobodnih državljanov in podpira samostojno mišljenje, soočanje z različnimi trditvami in argumenti, poslušanje in spoštovanje mišljenja drugih ter spoštovanje avtoritete razuma, zaradi česar je prava šola svobode.

Tokratna tema dneva filozofije je posvečena umetni inteligenci v širšem pomenu te besede, vključujoč problematiko robotov in transhumanizma. V informacijski dobi si namreč ne znamo več predstavljati življenja brez elektronske pošte, satelitske navigacije.

Ob tem nas preseneča globina posegov naprav v naša življenja, saj nam iskanje po medmrežju ponudi tiste podatke in rezultate, za katere brskalniki na podlagi naše spletne zgodovine preračunajo, da nas bodo bolj zanimali, s čemer vplivajo na naše oblikovanje prepričanj. Z vznikom brezpilotnih letalnikov in pametnih avtomobilov se začne zastavljati vprašanje moralne odgovornosti za dejanja avtonomnih sistemov. Tudi trg dela se zaradi čedalje zmogljivejših strojev spreminja, zato se nekateri analitiki že bojijo brezposelnosti, pojavljajo pa se tudi dileme ustreznosti nadomestitve domačih živali in celo človeške družbe z roboti.

Teme ob današnjem dnevu med drugim zajemajo tudi razlike in podobnosti med človeškim mišljenjem in umetno inteligenco; spremenjen status človeka v dobi umetne inteligence; robotsko etiko; politične ureditve v digitaliziranih družbah; rudarjenje podatkov in vprašanje zasebnosti; prihodnost poklicev ob avtomatizaciji dela; pedagogiko v informacijski dobi; odvisnost od pametnih telefonov; ter ostale izzive, na katere naletimo, kadar začnemo razmišljati o posledicah strojnega mišljenja za sodobno omreženo družbo.

Vir: danfilozofije.net in Wikipedia

Foto: Pixabay