S prvo adventno nedeljo vstopamo v predbožični čas

Čas adventa za kristjane pomeni pripravo na praznovanje božiča, advent pa pomeni čas dobrot, veselja in praznovanja tudi za nekristjane.

Ime advent izhaja iz latinske besede adventus, kar pomeni prihod. To je čas, ki ni omejen na točno število dni, odvisen je od koledarja posameznega leta, se pa vedno prične štiri nedelje pred božičem in zaključi dan pred božičem, to je na 24. december.

Gre predvsem za krščanski praznik, verniki pa se običajno zbirajo pri mašah, ko je okrasitev cerkve v vijolični barvi. Najbolj značilno znamenje adventa je adventni venec, na katerem so štiri svečke, za katere velja, da vsako nedeljo prižgejo eno dodatno. Na zadnjo nedeljo pred božičem tako gorijo vse štiri sveče. Adventnega časa pa ne praznujejo samo v Katoliški cerkvi, tudi v Evangeličanski cerkvi čas adventa praznujejo na zelo podoben način. Nekoliko drugače je v Srbski pravoslavni cerkvi, kjer se advent začne s postom, vedno 40 dni pred pravoslavnim božičem. Tega po našem koledarju praznujejo 7. januarja.

V zadnjih desetletjih pa advent ni samo verski praznik, praznujemo ga domala vsi, tako verujoči kot tisti, ki nimajo izbrane vere. Gre za čas prižiga prazničnih luči v mestih, obiska božičnih sejmov ali bližnjih stojnic in krašenja domov v praznično vzdušje. Običajno se poveča gneča v trgovskih centrih, naše denarnice pa se hitro praznijo. Povsod nas spremljajo vonj po cimetu, jabolkih in sveže pečenem pecivu. Zares veselja in dobrot poln čas. To je tudi prav poseben čas za naše najmlajše, ko jih obiščejo kar trije dobri možje: Miklavž, Božiček in Dedek mraz, vsak s svojo košaro daril.

Foto: Arhiv pomurec.com 

Letošnje adventno in božično vzdušje bo najbrž precej drugačno od tistega, kot smo ga bili navajeni v preteklih letih. Omejitve druženja in ostali ukrepi, bodo precej spremenili naše navade v tem času. Morda je prav zato letos še posebej pomembno, da z lepo gesto in dobrodelnostjo sebi in drugim polepšamo ta čudežni čas.