Evropa 2020: Namesto fosilnih goriv bo potrebno več obnovljivih virov energije

V okviru strategije Evropske unije za prihodnje desetletje so si vodilni zadeli tri glavne smernice rasti - pametne, trajnostne in vključujoče. Ena od sedmih pobud je Evropa, ki gospodarno izkorišča vire, v kateri Slovenija si je zastavila ambiciozne cilje.

Glavni cilj za trajnostno rast je na ravni Evropske unije je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990 za dvajset odstotkov oziroma še deset več, če bodo s svetovnim sporazumom druge razvite države prevzele podobno zavezo, države v razvoju pa prispevale po svojih zmožnostih. Cilja v sklopu pobude Evropa, ki gospodarno izkorišča vire sta še dvajset odstotni delež obnovljivih virov energijev končni porabi in dvajset odstotno povečanje energetske učinkovitosti, s čimer naj bi Evropa do leta 2020 prihranila 60 milijard evrov pri uvozu nafte in plina.

Prevelika odvisnost od fosilnih goriv

Za prehod na nizkoogljično gospodarstvo in gospodarno izkoriščanje virov je treba gospodarsko rast ločiti od rabe energije, in sicer z zmanjšanjem emisij ogljikovega dioksida, zanesljivejšo oskrbo z energijo in manj intenzivno rabo in potrošnjo virov energije. Tako imenovana trajnostna rast je nujna zaradi prevelike odvisnosti od nafte, plina in premoga, ki ga je na svetu v omejenih količinah, fosilna goriva pa ogrožajo potrošnike in podjetja ob nenadnih cenovnih spremembah, ogrožajo gospodarsko varnost in nenazadnje negativno vplivajo na podnebne spremembe.

Manjka nam še slabih deset odstotkov obnovljivih virov energije

In na kakšni poti je Slovenija pri uresničitvi ciljev na omenjeni pobudi v okviru strategije Evropa 2020? "Slovenija si je na področju razvoja obnovljivih virov energije zastavila ambiciozne cilje, ki bodo prispevali tako k povečanju zanesljivosti oskrbe z energije, zmanjšanju učinkov na okolje, gospodarski rasti in razvoju delovnih mest ter zaposlenosti. V letu 2005 je bil delež obnovljivih virov energije v končni skupni rabi energije v Republiki Sloveniji 16 odstoten, Slovenija mora doseči vsaj 25-odstotni delež v bilanci končne energije do leta 2020," pravijo na Ministrstvu za gospodarstvo. Trenutno najpomembnejši obnovljiv vir energije v Sloveniji je biomasa, sledi vodna energija, v zadnjih letih pa je razvoj najbolj dinamičen pri izkoriščanju sončne energije in bioplina. K povečani porabi obnovljivih virov energije naj bi prispevali potenciali navedenih virov energije ter dodatno potenciali energije vetra in geotermalne energije.

Omejitveni dejavniki odvračajo investitorje za veterne elektrarne

Kot lahko vidimo, se v Sloveniji izkorišča že precej virov obnovljive energije, ne pa tudi vetra, ki ga v zadnjih letih vse več. Za razliko od sosednje Avstrije, kjer se na ogromnih poljih raztezajo tudi veternice, so poskusi pri nas pred leti bili neuspešni. Zakaj je temu tako? "Problem izrabe vetrne energije je v dejstvu, da se lokacije za vetrne elektrarne, kjer bi bilo mogoče doseči najboljše obratovalne pogoje, nahajajo na naravovarstvenih območjih. Znano je, da ima Slovenija v okviru evropskega omrežja naravovarstvenih območij Natura 2000 zaščitenega 35,5 odstotka ozemlja. Investitorji, ki so prvi začeli izvajati projekte so se soočili s tako velikimi težavami, da to odvrača druge potencialne investitorje.  Interes so investitorji pokazali, ker so na Ministrstvu za gospodarstvo zaprosili in dobili že za preko 280 MW energetskih dovoljenj za vetrne elektrarne.

Ker je pri gradnji velikih vetrnih elektrarn, ki se  gradijo predvsem na nepozidanih zemljiščih, toliko težav, je bilo v letu 2010 v spremenjeni Uredbi o energetski infrastrukturi določeno, da montiranje naprav, ki proizvajajo električno energijo s pomočjo vetrne energije z nazivno električno močjo do vključno 50 kW, na obstoječo stavbo ali neposredno poleg nje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, šteje za investicijska vzdrževalna dela, če so izpolnjeni pogoji iz te uredbe, in za postavitev take elektrarne gradbeno dovoljenje ni potrebno," odgovarjajo z Ministrstva za gospodarstvo.

Država bo morala nuditi ustrezno podporo

Da bo Slovenija dosegla zastavljene cilje obnovljivih virov energije na gospodarskem ministrstvu menijo, da bo vlada morala zagotoviti ustrezno podporo pri smotrnejši gradnji stavb, nadomeščanje kurilnega olja za ogrevanje z lesno biomaso in drugimi obnovljivimi viri energije, sisteme daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije, proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, povečanje deleža javnega prevoza, uvajanje biogoriv in ostalih obnovljivih virov energije v prometu in kmetijstvu ter uvajanje električnih vozil.

Tako so ključni elementi podpornega okolja do leta 2020 ekonomske spodbude, predpisi za načine ogrevanja in hlajenja, izboljšanje prostorskega načrtovanja, sistem upravljanja kakovosti pri načrtovanju in izvedbi projektov ter kakovosti biogoriv, spodbude za razvoj finančnih trgov in ponudbe ustreznih finančnih mehanizmov, podpore za vzpostavljanje trga z lesno biomaso, ukrepi na področju izobraževanja in usposabljanja, raziskav in razvoja ter spodbujanja razvoja industrijske proizvodnje in sistematično promocijo dobrih praks učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije ter zagotavljanje kvalitetnih informacij za vrednotenje pri vseh odločitvah povezanih z rabo obnovljivih virov energije.

V novem energetskem zakonu bodo dodatni ukrepi

Trenutno se v Sloveniji že izvaja spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije, za katero se je v letu 2009 vzpostavila nova podporna shema, ki je spodbudila veliko novih naložb v proizvodne naprave. Dodatni ukrepi za povečanje izrabe obnovljivih virov pri proizvodnji toplote pa so predvideni v novem energetskem zakonu, ki je že v javni obravnavi. Vrsta ukrepov spodbujanja obnovljivih virov energije se že izvaja v okviru sprejetih programskih dokumentov, zlasti v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013 (OP ROPI), Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (OP TGP) in Akcijskega načrta za zeleno javno naročanje (AN ZeJN).

Foto: sxc.hu

Preberite tudi:

Evropa 2020: Preko inovacij do dobro plačanih delovnih mest

Evropa 2020: Mobilnost mladih pogojuje denar

Evropa 2020: Produktivnost in inovacije bodo temeljile na digitalnih tehnologijah

  -----------------------------------------------------------------------------

Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica Evropske unije.

Prispevek je sestavni del finančne podpore programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank.

http://www.evropa.gov.si

Program obveščanja izvaja Urad Vlade RS za komuniciranje.