Lani izrazito znižanje samozaposlenih in študentskega dela

Epidemija koronavirusa je lani zmanjšala število delovno aktivnih. V primerjavi z letom 2019 je bilo lani manj samozaposlenih in študentskega dela, anketna brezposelnost pa se je zvišala. Več je bilo lani tudi odsotnosti z dela, kažejo podatki Statističnega urada RS.

Do leta 2019 je število delovno aktivnih več let naraščalo, število brezposelnih pa upadalo, v letu 2020 pa se je ta trend nekoliko obrnil. Lani je bila ponovno zaznana rast števila anketno brezposelnih oseb, ki jih je bilo 51.000. To je za 12,2 odstotka več kot leto poprej.

Med njimi je število dolgotrajno brezposelnih, ostalo približno enako kot v prejšnjih letih, število oseb, ki so bile brezposelne manj kot eno leto, pa se je v primerjavi z letom 2019 zvišalo za 24 odstotkov ali za 6.000.

Delovno aktivnih je bilo lani 978.000 oseb starejših od 15 let, kar je 0,5 odstotka manj kot v 2019. Skupno število aktivnega prebivalstva, kamor se štejejo delovno aktivni in brezposelni, pa je ostalo približno enako kot v 2019 (1.029.000).

Stopnja delovne aktivnosti v starosti 20–64 let je bila lani 75,6-odstotna. V primerjavi z letom 2019 je bila za 0,8 odstotne točke nižja, v primerjavi z letom 2018 pa 0,2 odstotne točke višja. Stopnja anketne brezposelnosti pa je bila lani 5,0-odstotna. Glede na leto 2019 se je zvišala za pol odstotne točke in je bila višja med ženskami (5,7-odstotna) kot med moškimi (4,4-odstotna).

Med delovno aktivnimi se je v letu 2020 v primerjavi s predhodnim letom najizraziteje znižalo število samozaposlenih in oseb, ki so delale prek študentskega servisa. Število prvih je bilo nižje za 9 odstotkov (ali za 11.000), število drugih pa za 28 odstotkov (ali za 8.000).

Na trgu dela še vedno prevladuje klasična oblika dela, tj. zaposlitev v delovnem razmerju za nedoločen čas. Lani je bilo 829.000 zaposlenih v delovnem razmerju, kar je za skoraj 2 odstotka več kot leto prej. Med njimi jih je bilo 92 odstotkov zaposlenih za nedoločen čas, 8 odstotkov pa za določen čas. Delež slednjih se še naprej znižuje, v primerjavi z letom 2019 jih je bilo za skoraj 15 odstotkov (ali 12.000) manj, medtem ko je bilo zaposlenih za nedoločen čas slabih 4 odstotke več (ali 27.000 oseb).

Lani je bilo v referenčnem tednu odsotnih z dela 156.000 ali 16 odstotkov delovno aktivnih oseb. V primerjavi z letom 2019 je bilo njihovo število višje za 46 ostotkov (ali za 49.000).

V zadnjih desetih letih je bila več kot polovica odsotnosti z dela posledica dopustov, sledile so jim odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb ter materinskih, očetovskih ali starševskih dopustov, v letu 2020 pa je bil drugi najpogostejši razlog za odsotnost čakanje na delo. Dopust je bil v letu 2020 razlog za tretjino odsotnosti, čakanje na delo pa za nekaj manj kot četrtino. Petina odsotnih z dela pa ni delala oz. opravljala dela zaradi bolezni ali poškodbe.