V Pomurju lani za namakanje manj zemljišč porabili več vode

V Sloveniji je bilo lani namakanih 3.958 hektarjev zemljišč, kar je za dobro četrtino več kot v prejšnjem letu. Za namakanje pa je bilo porabljenih 2,8 milijona m3 vode, kar je za 12,5 odstotka manj kot v prejšnjem letu, kažejo podatki Statističnega urada.

V letu 2020 je bilo za namakanje porabljenih 2,8 milijona m3 vode, od tega je bilo 1,7 milijona m3 vode porabljene za namakanje iz povodja Jadranskega morja, preostalih 1,1 milijona m3 vode pa je bilo iz povodja Donave.

V primerjavi z letom 2019 je bilo lani iz povodja Jadranskega morja porabljene za namakanje 18 odstotkov manj, iz povodja Donave pa 1 odstotek manj vode.

Večina vode za namakanje (64 odstotkov) je bilo pridobljene iz zbiralnikov, 16 odstotkov iz podtalnice, 15 odstotkov iz tekočih voda, 5 odstotkov pa iz javnega vodovoda in iz drugih virov. Glede na prejšnje leto je bilo iz zbiralnikov (akumulacij) za namakanje pridobljene za 24 odstotkov manj vode, iz vseh drugih virov pa za 18 odstotkov več vode.

Lani je bilo namakanih 3.958 hektarjev zemljišč ali za 25,5 odstotka večja površina, kot je bila namakana v letu 2019. Več kot polovica te površine so bile njive in vrtovi (69 odstotkov), 15 odstotkov so bili sadovnjaki, oljčniki in drevesnice, 9 odstotkov zemljišča, ki jih uvrščamo med športna igrišča, 5 odstotkov namakanih površin pa so bila smučišča (zasneževanje). Le 2 odstotka namakane površine so bili rastlinjaki, travniki in vinogradi.

V Pomurju je bilo lani namakanih za 11,2 odstotka manj zemljišč kot leto pred tem, in sicer 736 ha. Ob tem pa je bilo porabljene več vode, in sicer 341 tisoč m3 (za 20,5 odstotka več). Glavni vodni vir je bila podtalnica, iz katere je bilo pridobljene 260 tisoč m3 ali 76,2 odstotka porabljene vode za namakanje. Preostala pa je bila pridobljena iz drugih vodnih virov, med katerimi so akumulacije, jezera in vodovodi.

*Foto: Pixabay.