Glavni mlečni izdelek v Sloveniji je konzumno mleko

Tako v Evropski uniji (EU-27), kot v Sloveniji prevladuje prireja kravjega mleka, večina pa se ga predela v mlekarnah. Slovenske mlekarne predelajo največ mleka v konzumno mleko, mlekarne v celotni EU pa v sire, kažejo podatki Statističnega urada RS, ki so jih pripravili ob svetovnem dnevu mleka.

Organizacija združenih narodov je leta 2001, 1. junij razglasila za svetovni dan mleka, z namenom, da bi tudi tako spodbujala in krepila zavedanje javnosti o pomenu mleka v prehrani v vseh deželah sveta. Hkrati so na ta dan deležne večje pozornosti tudi dejavnosti, povezane s proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov.

Prevladuje prireja kravjega mleka

Svetovna proizvodnja mleka se je v zadnjih 30 letih povečala za 59 odstotkov in je v letu 2018 znašala približno 843 milijonov ton. Ob tem visoko prevladuje kravje mleko, sledi bivolje ter kozje, ovčje in kamelje.

Tudi v državah EU prevladuje prireja kravjega mleka, ki predstavlja več kot 96 odstotkov vsega mleka namolzenega v EU. Mleko, ki se namolze v EU-27, je namreč v več kot 96 odstotkih kravjega izvora. V 2019 se je v EU priredilo malo več kot 152 milijonov ton kravjega mleka, 3 milijoni ton ovčjega in 2,5 milijona ton kozjega mleka.

V prireji mleka v Sloveniji pa kravje mleko prevladuje v še večjem deležu, saj ovčje in kozje mleko skupaj predstavljata manj kot pol odstotka celotne prireje mleka. V letu 2019 se je v Sloveniji priredilo 623.000 ton kravjega, malo manj kot 600 ton ovčjega in malo več kot 2.000 ton kozjega mleka.

Število krav molznic upada, prireja mleka pa se je povečala

V celotni EU-27 se je v letu 2020 na kmetijskih gospodarstvih redilo malo več kot 20 milijonov krav molznic, to je kar 19 odstotkov manj kot pred 20 leti. Tudi v Sloveniji se je število krav molznic v zadnjih 20 letih zmanjšalo, in to za več kot 29 odstotkov, v letu 2000 se jih je tako redilo malo več kot 140.200, v letu 2020 pa približno 99.200.

Čeprav se je število krav molznic v EU v letih od 2000 do 2019 zmanjševalo, se je prireja mleka v tem času povečevala, in sicer predvsem zaradi večje mlečnosti krav molznic. Povprečna mlečnost na kravo molznico je v EU v letu 2019 znašala malo več kot 7.300 kg in je bila za malo več kot 29 odstotkov večja kot v letu 2003, v Sloveniji pa je povprečna mlečnost na kravo molznico v 2019 znašala približno 6.100 kg in je bila za skoraj 60 odstotkov večja kot v 2003.

Večina namolzenega mleka se predela v mlekarnah

V EU se je v 2019 predelalo v mlekarnah skoraj 94 odstotkov v tem letu namolzenega kravjega mleka. Tudi v Sloveniji je bil ta delež visok, znašal je skoraj 91 odstotkov.

Mlekarne v EU so v 2019 predelale v mlečne izdelke 147 milijonov ton mleka. Največji del tega mleka so predelale predvsem v industrijske proizvode, kot sta sir (malo manj kot 40%) in maslo (malo več kot 30 %). V sveže mlečne izdelke so predelale malo manj kot 27 % skupne količine mleka, 11 % v smetano, 9 % v konzumno mleko in 4 % v fermentirane mlečne izdelke. V zadnjih 13 letih se je v EU povečala predvsem predelava mleka v sir.

Slovenske mlekarne pa so v 2019 predelale v mlečne izdelke okrog 360.000 ton mleka. Večji del tega mleka, okrog 240.000 ton, so predelale v sveže mlečne izdelke: v konzumno mleko (malo več kot 35 %), smetano (21 %), fermentirane mlečne izdelke (malo več kot 9 %). Manjši del skupne količine mleka, okrog 118.000 ton pa so ga predelale v industrijske mlečne izdelke, predvsem v sir (18%) in maslo (15%).