Vsakih 17 ur en Slovenec stori samomor

10. september velja za svetovni dan preprečevanja samomora in ima namen povečati zavest o tem, da se samomore da preprečiti; letos pa je še poseben poudarek na preprečevanju samomorov v večkulturnih družbah. Lani si je v Sloveniji življenje vzelo 416 ljudi, med njimi štiri petine moških in petina žensk; Slovenija pa velja za četrto državo po samomorilnosti med državami članicami EU-27.

Lansko leto si je v Sloveniji življenje vzelo sicer 30 % manj ljudi v primerjavi z letom 2000, a je to še zmeraj pomenilo povprečno vsaj eno žrtev samomora dnevno. Stopnja samomorilnosti v Sloveniji je različna tudi glede na geografsko lego, in sicer je bila incidenca samomora najvišja v spodnjeposavski (28,5) in savinjski statistični regiji (27,3), najnižja pa v notranjsko-kraški statistični regiji (7,7).

Vrhunec samomorilnosti v sedemdesetih in osemdesetih

V obdobju 1950–2010 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 30.537 ljudi – v zadnjih 60 letih se je torej povprečno vsakih 17 ur zgodil samomor. Samomorilnost je v Sloveniji v 2. polovici prejšnjega stoletja naraščala in dosegla vrhunec v poznih sedemdesetih in v osemdesetih letih.

Incidenca samomora je bila najvišja leta 1989 – takrat je med približno 3.000 prebivalci povprečno ena oseba naredila samomor. V naslednjem desetletju je stopnja začela upadati, v letu 2010 pa je samomor storila povprečno ena oseba na 5 000 prebivalcev.

V letu 2010 največ samomorov z obešenjem

Med vsemi samomorilci v letu 2010 je bilo kar 63,7 % takih, ki so umrli zaradi obešenja, zadavljenja ali zadušitve. Tem oblikam so sledili samomori z ustrelitvijo, skokom z višine, poškodovanjem z ostrim predmetom in utopitvijo.

Samomor prisoten med skoraj vsemi starostnimi skupinami

Samomor je bil v letu 2010 najpogostejši vzrok smrti v starostni skupini 15–19 let, prisoten pa je bil v vseh starostnih skupinah, razen pri otrokih, mlajših od 10 let in starostnikih nad 95 let; v višjih starostnih skupinah je bil samomor manj pogost vzrok smrti.