Informacijska pooblaščenka odgovarja na nedopustne trditve

Informacijska pooblaščenka poudarja, da v inšpekcijskem postopku zoper NIJZ glede aplikacije za preverjanje izpolnjevanja pogojev PCT, ni še z nobeno od domnevno dveh verzij aplikacije sploh seznanjena.

Informacijska pooblaščenka zaradi interesa javnosti po objektivni obveščenosti in nepravilnih ter nedopustnih trditev nekaterih vodilnih politikov o vlogi Informacijskega pooblaščenca v inšpekcijskem postopku zoper NIJZ glede aplikacije za preverjanje izpolnjevanja pogojev PCT poudarja, da z nobeno od domnevno dveh verzij aplikacije sploh ni seznanjena. Kot smo poročali, naj bi, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka je na podlagi prejete prijave začela inšpekcijski postopek zaradi aplikacije, ki naj bi jo razvil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) za namen preverjanja izpolnjevanja pogojev PCT s strani organizatorjev prireditev in dogodkov.

Prelesnikova do zdaj ni bila zaprošena niti za predhodno mnenje, kar bi bilo sicer glede na naravo obdelave osebnih podatkov z aplikacijo, vsekakor pričakovati, še posebej glede na izkušnje, ki bi jih NIJZ moral pridobiti v postopku glede izražanja interesa za cepljenje na portalu eUprava. Poleg tega doslej v inšpekcijskem postopku glede aplikacije ni še ničesar odrejala, saj se je z aplikacijo seznanila le iz medijev, enako kot tudi ostala slovenska javnost, pojasnil na poziv v postopku pa še ni prejela. Zaradi novinarskih vprašanj se je tako v petek, 23. julija, odzvala s sporočilom za javnost, kjer je potrdila prejem prijave kot osnove za uvedbo inšpekcijskega postopka, obenem pa opozorila na nujnost spoštovanja določb Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). Nesodelovanje NIJZ z Informacijskim pooblaščencem pri razvoju aplikacije, ki temelji na obdelavi osebnih podatkov, je zaskrbljujoče.

Informacijski pooblaščenec ima odprta vrata vsem zavezancem in posameznikom in tako letno izda več kot 1200 pisnih mnenj in 100 pripomb na predloge zakonodaje. V primeru aplikacije PCT pa ni bil vprašan za mnenje, niti od NIJZ še ni prejel odgovorov na poziv. V pravni državi je nepojmljivo, da se breme neustreznosti aplikacije pripisuje organu, ki z aplikacijo sploh še ni bil seznanjen (razen iz medijev), zgolj zaradi opozoril o nujnosti spoštovanja zakonodaje o varstvu osebnih podatkov, ki je sicer zaradi GDPR enotna za vse države članice. Organi EU so večkrat poudarili, da pravna podlaga obstaja le za uporabo EU COVID potrdil za namene prehajanja meje, da pa morajo države članice, če bi želele ta potrdila uporabljati tudi za druge namene, sprejeti ustrezno nacionalno zakonodajo, ki bi to dopuščala.

V nasprotju z npr. Francijo ali Avstrijo, kjer EU COVID potrdila zaradi ustreznega sprejema nacionalnih zakonov, tega zakonito uporabljajo tudi za namene preverjanja izpolnjevanja pogoja PCT ob npr. vstopu v restavracijo, v Sloveniji tak zakon ni bil sprejet, ampak Vlada ta vprašanja ureja s svojimi odloki oziroma kot za zdaj kaže z nekakšnim izvedbenim naročilom NIJZ. Dodatno različni predstavniki oblasti pa so nepravilno zatrjevali tudi nezmožnost in nezakonitost preverjanja osebnih izkaznic oseb, ki predložijo svoje potrdilo PCT. Informacijski pooblaščenec je že aprila lani ob uvedbi časovnih omejitev nakupovanja v trgovinah jasno povedal, da pravne osebe, ki jim predpis nalaga preverjanje pogoja povezanega z identiteto posameznika, to vsekakor lahko zakonito storijo z vpogledom v osebni dokument posameznika.

Glavno mnenje Informacijskega pooblaščenca z dne 21. aprila 2020 je dosegljivo na priloženi povezavi: https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a57a309e1.

Prav enako je tudi v primeru izkazovanja izpolnjevanja PCT pogoja , kjer se zaradi morebitnih zlorab potrdil lahko zahteva vpogled v osebni dokument. Prav zaradi možnosti tovrstnih zlorab ni logično, kako bi se lahko ustrezno preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT izvajalo preko »anonimne« aplikacije, pri čemer še enkrat poudarjamo, da Informacijski pooblaščenec ni še ničesar odrejal, niti dal kakršnegakoli mnenja ter da prenovljena verzija aplikacije ni nastala zaradi angažmaja Informacijskega pooblaščenca, ki z aplikacijo sploh še ni uradno seznanjen. Glede na to, da NIJZ ni izkoristil možnosti predhodnega sodelovanja, v katerem bi lahko razrešili mnogo vprašanj (npr. glede vpogleda v osebno izkaznico), Informacijski pooblaščenec vodi inšpekcijski postopek. Od vseh zavezancev, tudi od NIJZ, pričakujemo polno sodelovanje v postopku.

Naslovna fotografija: Pixabay.