Evropa 2020: Prihodnost Slovenije in Evrope mora postati zelena

Pobuda Industrijska politika za zeleno rast je ena izmed sedmih v okviru programa Evropa 2020. Z vzpostavljeno politiko bo Slovenija in Evropa postopoma prešla v nizkoogljično družbo - družbo, katere gospodarstvo izkorišča obnovljive vire energije in se usmerja v zeleno gospodarstvo in skrbi za (večjo) konkurenčnost trga. 

Ministrstvo za gospodarstvo ima cilj do marca 2012 pripraviti predlog industrijske politike, v okviru katere namerava – ob upoštevanju analize zavez Slovenije na mednarodni in nacionalni ravni ter na podlagi identifikacije potenciala rasti podjetij in področij –, predlagati konkretne ukrepe v podporo nadaljnji hitrejši rast gospodarstva in posameznih gospodarskih področij.

Pri tem koncept predvideva izkoriščanje nacionalnih prednosti, danosti in znanj, kakor tudi mednarodnih priložnosti:"V okviru predlogov ukrepov bomo seveda upoštevali industrijsko politiko EU  (kot del Evrope 2020), ki je usmerjena  v konkurenčno in zeleno gospodarstvo, ki gospodarneje izkorišča vire. Korak v tej smeri je bil že v letu 2010 objavljen razpis za "Razvojne centre slovenskega gospodarstva," nam pojasnijo iz Ministrstva za gospodarstvo.

Podnebne spremembe so globalni problem

»Podnebje se še posebej v zadnjih desetletjih spreminja z do sedaj največjo hitrostjo, k čemur smo pripomogli ljudje z ispuščanjem toplogrednih plinov,« razložijo na Službi Vlade RS za podnebne spremembe. Eden od trenutno največjih izzivov je zagotovo globalno segrevanje, saj, kot pravijo, učinki segrevanja in s tem podnebnih sprememb lahko v prihodnosti povzročijo katastrofalne posledice za ekosisteme, naselja, infrastrukturo in mnoge gospodarske panoge.

Foto: Inhabitat.com

Tako na Službi Vlade za podnebne spremembe opozarjajo: "Globalno segrevanje moramo čimprej zaustaviti, obenem pa se učinkovito soočiti s posledicami, katerim se, žal, več ne moremo ubraniti, in jih učinkovito blažiti." 

Leto 2020: Za 20 % nižji delež emisij?

Pristop držav članic EU k podnebni politiki, ki bo omogočila Evropi prehod v visoko energetsko učinkovito ter nizkoogljično družbo, je bil sprejet leta 2007. Glavni cilj razvojne strategije je do leta 2020 zmanjšati emisije za 20 % glede na leto 1990. Če bodo primerljive cilje sprejele tudi druge razvite države, države v razvoju pa prispevale svoj pravičen delež, pa je EU pripravljena svoj cilj zmanjšanja zvišati na 30%.

Boj proti podnebnim spremebam je kot eden glavnih ciljev okoljske politike EU bil prvič opredeljen z Lizbonsko pogodbo iz leta 2009. 

Strategije za zmanjševanje emisij v preteklosti

Foto: Urban-dtek.com

Prvi programski dokument za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov je Slovenija sprejela že leta 2000, in sicer kot strategijo in kratkoročni akcijski načrt.  Ukrepi so se v tej smeri začeli izvajati še veliko prej – npr.: uvedba CO2–takse leta 1996, podeljevanje kreditov za okoljske investicije s strain Eko sklada od leta 1996 naprej, energetsko svetovanje v okviru mreže ENSVET pa od leta 1991 naprej.  Leta 2005 je Vlada sprejela Strategijo razvoja Slovenije, ki med drugim obsega trajnostni razvoj, kamor so vključeni tudi trajnostni podnebni ukrepi.

Kako je danes s prilagajanjem na podnebne spremembe v Sloveniji?

Prilagajanje na podnebne spremembe v Sloveniji zaekrat še ni zakonsko urejeno – Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) sicer predpisuje presojo vplivov na okolje in celovito presojo vplivov, vendar ta presoja ne vključuje vpliva na izpuste TGP ali ranljivosti na posledice podnebnih sprememb. Prav tako Slovenija, razen na področju kmetijstva in gozdarstva, še nima načrta ukrepanja v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam, »je pa že v pripravi Strategija razvoja Slovenije za obdobje 2013–2020,« kot povedo na Vladi RS za podnebne spremembe.

Projekt Slovenija znižuje CO2

V okviru projekta, ki poteka kot partnerstvo med Evropsko komisijo in Vlado RS, so v letih 2010 in 2011 po celotni Sloveniji izpeljali šest podnebnih posvetov, ki so prispevali “tehtna priporočila za podnebni zakon in strategijo prehoda v nizkoogljično družbo”.

Novembra 2011 je Državni zbor sprejel Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb, s katerim se je Slovenija zavezala načelom trajnostnega razvoja. Deklaracija določa vrsto ukrepov na nacionalni ravni, izpostavljena pa je zaveza prisltopa Slovenije k “oblikovanju zakona o podnebnih spremembah in nacionalne  strategije za boj zoper podnebne spremembe”.

Foto: designboom.com

Zakonske podlage se izvajajo

Predvideno je, da naj bi Zakon o podnebnih spremembah in dlogoročno podnebno (nizkoogljično) strategijo, ki jo Služba vlade RS za podnebne spremembe pripravlja v letih 2010 in 2011, sprejeli že do konca letošnjega leta.

Prav tako tudi Slovenska strategija 2010–2013, sprejeta leta 2010, vključuje številne ukrepe, s katerimi bo v čim krajšem času spodbudila aktivnost in odpravila presežen proračunski primanjkljaj.

Ukrepi, ki se izvajajo na področju podnebnih sprememb

Ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor leta 2008 pripravilo Strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, Vlada RS pa je leta 2010 sprejela še akcijski načrt  za izvedbo te strategije.

Služa Vlade RS izpeljuje tudi različne projekte na področju podnebnih sprememb: npr.: Okoljsko učinkovite državne uprave, uveljavitev električnih avtomobilov v Sloveniji, vseevropsko tekmovanje mladih za večjo energetsko učinkovitost U4energy ter mnoge druge.

-----------------------

Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica Evropske unije.

Prispevek je sestavni del finančne podpore programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank.

http://www.evropa.gov.si

Program obveščanja izvaja Urad Vlade RS za komuniciranje.