FOTO: Trgatve so v polnem teku

Te dni je v vinogradih zelo veselo. Grozdje je dozorelo in tako potekajo številne trgatve.

Vinogradništvo ima v Sloveniji globoke korenine, ki segajo vse tja do rimskih časov. Kljub svoji majhnosti je Slovenija bogata vinorodna država, v kateri imamo 14 vinorodnih okolišev in 3 vinorodne dežele. Slednje so Vinorodna dežela Podravje, Vinorodna dežela Posavje in Vinorodna dežela Primorska.

V Sloveniji uspevajo tako bele kot rdeče sorte grozdja, med katerimi je tudi več avtohtonih vrst. Podravska vinorodna dežela, kamor spada tudi Prekmurje, je bogata z značilnimi belimi sortami vin in nekaterimi rdečimi. Najbolj zastopane sorte so renski rizling, laški rizling, sauvignon, chardonnay, beli pinot, modri pinot, modra frankinja in šipon.

Od konca avgusta pa vse do prve polovice oktobra se na vinorodnih območjih v Sloveniji vse vrti okoli trgatve. Grozdje zaradi ugodnega podnebja najprej dozori na Primorskem, nato pa zgodnje sorte grozdja kmalu dozorijo tudi v Podravju in Posavju.

Trgatev je pomemben del naše kulturne dediščine, Slovenci pa jo jemljemo tudi kot nekakšen praznik. Trgatev namreč ni le opravilo, ampak tudi družabni dogodek, ko se zberejo ožji in širši člani družine, sosedje, prijatelji in znanci, ki se ob delu, dobri jedači in pijači skupaj poveselijo.

Kljub temu, da je grozdje mogoče obrati s pomočjo namenske kmetijske mehanizacije, marsikje grozdje še vedno trgajo ročno, s škarjami. Trgatev se po navadi začne že zgodaj zjutraj, ko gospodar in gospodinja pozdravita in pogostita trgače.

Sledi obiranje grozdja, med katerim se trgači šalijo, vriskajo in pojejo, ob tem pa zadonijo tudi zvoki harmonike. Grozdje, ki ga potrgajo, konča v mlinih za grozdje, nato pa pristane v stiskalnici, kjer ga povečini še vedno tudi ročno sprešajo.

Več fotografij v spodnji galeriji ...