Si boste danes pripeli zeleno pentljo?

10. oktobra po vsem svetu obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja. Letos poteka ta dan pod sloganom "Duševno zdravje v neenakopravnem svetu". V znak podpore pa si lahko danes pripnete zeleno pentljo.

Danes je svetovni dan duševnega zdravja. Duševno zdravje je sestavni in ključen del zdravja posameznika, določa ga več psiholoških, bioloških in družbenih dejavnikov. Dobro duševno zdravje daje posamezniku možnost uresničevanja svojih kognitivnih in čustvenih zmožnosti, omogoča uspešnost v zasebnem, poklicnem in družbenem življenju ter je vir blaginje. Slabo duševno zdravje pa je povezano z nezdravim načinom življenja, s slabim telesnim zdravjem, s hitrimi družbenimi spremembami, s stresnimi delovnimi razmerami, z diskriminacijo, s socialno izključenostjo in s kršitvami človekovih pravic. Sedanje izredne razmere zaradi pandemije Covid-19 kažejo na pomembno vlogo duševnega zdravja na vseh področjih človekovega delovanja.

Svetovni dan duševnega zdravja je priložnost, da se ljudje povežejo, združijo svoje moči in skupaj ukrepajo za odpravljanje neenakosti, da se vsem ljudem zagotovijo pogoji za dobro duševno zdravje. Pri odpravljanju razlik je pomemben vsak, saj lahko vsak po svojih močeh prispeva k temu, da so ljudje s težavami v duševnem zdravju v celoti vključeni v vse sfere življenja. 

Letos poteka svetovni dan duševnega zdravja pod sloganom "Duševno zdravje v neenakopravnem svetu". Pomanjkanje naložb v duševno zdravje, ki so nesorazmerne s proračuni, namenjenimi zdravju v celoti, prispeva k veliki vrzeli pri zdravljenju duševnih motenj in bolezni. Pozornost letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja je zato namenjena neenakosti pri dostopanju do sistema in storitev skrbi za duševno zdravje. Mnogi ljudje z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni, in skupaj s svojimi bližnjimi, družinami in negovalci še vedno doživljajo stigmo in diskriminacijo. Po javno dostopnih podatkih kar 75 % do 95 % ljudi z duševnimi motnjami v državah z nizkimi in srednjimi dohodki ne more dostopati do sistema skrbi in storitev za duševno zdravje, razmere pa tudi v državah z visokimi dohodki niso veliko boljše, ugotavlja Svetovna federacija za duševno zdravje.

Tudi v Sloveniji so desetletja zanemarjanj privedla do pomanjkljivega sistema skrbi za duševno zdravje, do strukturne stigme in prezrtja potreb po podpori in krepitvi duševnega zdravja, ki je ključna podstat družbenega razvoja. Slovenijo pesti kadrovsko in programsko podhranjen sistem skrbi za duševno zdravje na področju vzgoje in izobraževanja, socialnega in zdravstvenega varstva, neustrezna podpora osebam s težavami v duševnem zdravju na njihovem domu in v skupnosti, neustrezna podpora ranljivim družinam. Veliko pomanjkanje specialistov, pedopsihiatrov, kliničnih psihologov in psihiatrov, zakonska neurejenost sistemskega financiranja specializacij iz klinične psihologije, zakonska neurejenost področja psihoterapije, nedopustno dolge čakalne dobe na prve preglede, slaba dostopnost do psihološke in psihoterapevtske pomoči, je le nekaj težav, s katerimi se soočamo v naši državi.

Letu 2018 je bil v Državnem zboru sprejeti Nacionalni program duševnega zdravja 2018 do 2028, Program MIRA, ki je prvi organizirani in celoviti pristop k varovanju in krepitvi duševnega zdravja celotne populacije in stremi k sistematični preventivi in k celoviti in povezani skrbi za osebe, ki že imajo težave v duševnem zdravju. »A žal v kratkem času ni mogoče zapolniti velike vrzeli. Trenutno smo, tudi zaradi posledic epidemije Covid-19, soočeni z dodatnim porastom težav v duševnem zdravju in s še bolj šepajočimi sistemi zdravstva, šolstva in sociale. Do konca letošnjega leta bo vzpostavljenih že 25 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov od skupaj načrtovanih 28-tih, in upam, tudi 19 centrov za duševno zdravje odraslih od 25-tih. Resda kadrovska zasedba teh centrov še ni optimalna, vendar daje ustrezen okvir za razvoj mreže služb za duševno zdravje v okviru zdravstvenega sistema na primarni ravni, kar pomeni lažjo dostopnost pomoči v lokalnih okoljih, povezano interdisciplinarno obravnavo in skupnostni pristop v skrbi za duševno zdravje, «poudarja Jožica Maučec Zakotnik, dr.med.spec., pobudnica in začetnica Nacionalnega programa za duševno zdravje, Programa MIRA. 

Pod okriljem Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, se bodo v počastitev Svetovnega dne duševnega zdravja v prihodnjih dneh na to temo v devetih območnih enotah odvijala strokovna srečanja.

Tako strokovno srečanje bo med drugim potekalo tudi 28. oktobra v Območni enoti NIJZ Murska Sobota. Na strokovnem srečanju se bodo sogovorniki ukvarjali z vprašanji, kot so: je duševno zdravje samoumevno, je zgolj odgovornost vsakega posameznika in v kolikšni meri tudi družbe v celoti, kako zmanjšati neenakosti, razlike v dostopnosti do storitev na področju duševnega zdravja, kaj lahko vsak sam naredi za boljšo psihično odpornost, kako se soočati z življenjskimi izzivi in najti vire moči za spopadanje z njimi znotraj samega sebe, kako krepiti lastne zmožnosti za dobro počutje in duševno blagostanje, sporočajo iz NIJZ.

Foto: Pixabay, naslovna fotografija: NIJZ.