Urška Klakočar Zupančič predstavila literarni prvenec Gretin greh

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je potekal literarni večer z Urško Klakočar Zupančič in predstavitvijo knjige Gretin greh, Naj se Bog usmili njene duše.

Knjiga Gretin greh, je en najbolj izposojenih romanov trenutno v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. In tokrat je v ta namen potekal z avtorico omenjenega romana Urško Klakočar Zupančič literarni večer, ki ga je vodila njena poslovna partnerica in prijateljica avtorice.

Urška Klakočar Zupančič je doma iz Sevnice, je doma v pravnih znanosti, je mati in zgodovina je njena strast že od otroških let, najprej so bile to mumije, nato so bili njena strast v srednji šoli Rimljani, nato pa je končala pri navdušenju za reformacijo. Kjer se je tudi ustavila predvsem zaradi angleškega kralja Henrik VIII, ki ji je neverjetna fascinantna zgodovinska osebnost. To je bil tisti kralj s šestimi ženami, od katerih je dvema dal odsekati glavo. Trenutno pripravlja svoj doktorat iz pravne zgodovine in je avtorica pred kratkim izdanega literarnega prvenca Gretin greh. 

Avtorica je se v uvodu zahvalila vsem za udeležbo. Nato je povedala, da je roman spisala zelo hitro, saj je željo po pisanju v sebi dolgo tlačila, in ko jo je sprostila, je kar "skočila" ta želja na plan in tako je nastalo čez 500 strani v slabih 4 mesecih. Ideja za ta roman je v bistvu ena zmes tega, kar se je v življenju naučila, doživela, videla, prebrala. Sama ideja pa je samo vzniknila. Med samim postopkom pisanja pa se je ta ideja dopolnjevala in obogatila. Fasciniralo jo je, kaj so ljudje sposobni doseči, kakšne spremembe so se dogajale po svetu. In to ne samo v času napredka človeštva, ampak tudi, ko je nazadovalo. In tako se je odločila, da če bo že kaj koli napisala, bo napisala zgodovinski roman in ga postavila realno v čas v 17. stoletja. V knjigi je tako navedla mnogo zgodovinskih dejstev, čeprav pa je zgodba izmišljena. V času študija jo je pot zanesla v arhiv na Ptuj, kjer si je ogledala zapise o čarovniških procesih, ki so se dogajali na tem ozemlju. In tako bila presenečena, kako natančno so bili ti procesi zapisani in česa so bile ženske obtožene.

In na podlagi tega si je zamislila eno zgodbo ženske, ki je živela v napačnem času. In nastala je tale knjiga. Ženskemu glavnemu liku je nadela ime Greta Weber. Gre za žensko z izjemno notranjo močjo, katera premaguje hude življenjske preizkušnje. In nato nekega dne v poletnem času sreča Greta viteza Johanna Savinška. Med njima vzplamti strast, ki  jo popolnoma prevzame. Ob koncu leta se Johann poslovi z obljubo, da se naslednje poletje vrne.  Johann se poleti res vrne. Greta zopet zapade v greh, vendar tokrat z uničujočimi posledicami.  

Skozi literarni večer so poslušalci spoznali, da gre za pripoved, ki odseva duh časa in prikaže položaj žensk v 17. stoletju. Knjiga je namenjena vsem močnim ženskam, ki jih je življenje lomilo, vendar so vedno znova našle voljo in moč, predvsem čarovnicam današnjega časa. Obenem pa skozi pogovor izvedeli še nekaj o prepletu posvetnih in cerkvenih oblasti, o konjih, o neverjetnem delovanju možganov, o epilepsiji, o načinih mučenja v takratnem času in postopku sežiga čarovnic, o redovniškem življenju in samostanih. Spoznali so tudi njen najljubši lik v zgodbi. Gre za Gretinega očeta, ki predstavlja močan moški lik, ki ima svojo predzgodbo, da je takšen, kakšen je. Zato ko jo sprašujejo, ali je to feministični roman, je to daleč tega. Ampak ne glede na tako srečo, da je imela ob sebi takega očeta, je, ko je prišla strast, je vsa Gretina sposobnost razmišljanja in kar se je do takrat naučila v trenutku izpuhtela.

Avtorica nadalje poudari, da je morala pri pisanju knjige paziti, da niso takrat gojili koruze in krompirja, ker ju še takrat ni bilo in da zvon ni bil iz železa. Tako je hvaležna za strokovnjake, ki so ji svetovali glede svojega področja. Poudarila pa je mnogo lažje pisati o času, v katerem živimo kot pa o času, ki je v tako daljni preteklosti. Se pa je trudila, da bi tisti čas predstavila čim bolj avtentično. Tako je roman postavljen na naša, Slovenska tla, v Sevnico v kraj, kjer je odraščala. Sevnica pa je takrat nosila ime Lichtenwald na Spodnjem Štajerskem. Postavila pa ga je v čas okrog leta 1635. To je bil čas, ko so v  Evropi potekali boji med katoliki in protestanti v tridesetletni vojni, podložniki pa so se s kmečkimi upori počasi osvobajali tlačanstva. Ob tem pa je bilo preganjanje čarovnic še v polnem razmahu. Na koncu pa dodala naj se romana bralci in bralke kljub njegovi obsežnosti ne prestrašijo saj se gladko prebere v roku štirih dni. Za vse ostale pikantne podrobnosti tega zgodovinskega romana pa bodo morali bralci po knjigi poseči in jo prebrati in se prepustiti v ta zgodovinski roman, v katerem se zgodba zaplete in odvije v bistvu zaradi moči vpliva srca nad razumom.