FOTO: Predstavili so Zbirko judovskih molitvenikov in obrednih knjig

V večnamenski dvorani Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je v sredo, 20. oktobra 2021, potekala novinarska konferenca na temo: Zbirka judovskih molitvenikov in obrednih knjig iz obdobja od 1779 do 1942.

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so na novinarski konferenci predstavili zaključke projekta katalogizacije knjig, ki so dragocena kulturna dediščina predvojne prekmurske judovske skupnosti. Gre za katalogizacijo knjig pod imenom: Zbirka judovskih molitvenikov in obrednih knjig iz obdobja od 1779 do 1942.

Zbrane je najprej nagovorila mag. Klaudija Šek Škafar, direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Povedala je, da so v knjižnici izredno ponosni, da se njihovim trenutnim posebnim zbirkam pridružuje ta judovska zbirka. To je po njihovem videnju največja zbirka judovskih molitvenikov in obrednih knjig v katerikoli Slovenski knjižnici. Gre za knjige iz predvojnega časa, ki so bile last prekmurske judovske skupnosti. Judovske knjige so prinesli iz Hartnerjeve vile ob selitvi knjižnice na novo lokacijo. Leta 2018 so po obisku izraelskega veleposlanika dobili tudi potrditev, da gre za molitvenike in obredne judovske knjige ter da so dragocena zapuščina soboške oziroma prekmurske judovske skupnosti. Po iskanju zunanjih strokovnih sodelavcev in finančnih sredstev za kategorizacijo knjig so se lani prijavili tudi na projekt zasebne fundacije v tujini in bili izbrani. Pri tem jim je pomagal docent dr. Matevž Koriš, za kar se mu ob tej priložnosti tudi iskreno zahvaljujejo. Ker gre večinoma za molitvenike in obredne knjige so najprej želeli zbirko poimenovati hebrejska zbirka. Vendar ker gre po eni strani za dediščino predvojne judovske skupnosti v Murski Soboti in Prekmurju, ki se ni vrnila iz koncentracijskih taborišč. Po drugi strani pa so knjige v različnih jezikih, v hebrejščini, madžarščini, nemščini in mešanici le-teh so se odločili poimenovati zbirko judovska zbirka. Judovska zbirka je ob prijavi projekta štela 84 knjig, ko pa je bil projekt odobren, jim je 14 knjig podaril Pomurski Muzej Murska Sobota, za kar se jim iskreno tudi zahvaljujejo. Veseli pa so bili tudi anonimnega daru, Obredne judovske knjige. Tako da danes zbirka šteje skupno 99 knjig.

Andrej Pavlič, bibliotekarski specialist, domoznanec v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, je nato predstavil tehnični del opravljenega dela za kategorizacijo zbirke judovskih molitvenikov in obrednih knjig. Za samo kategorizacijo knjig je za bibliotekarje vedno najpomembnejša naslovnica, iz katere se črpajo podatki v zajemni katalog, v katerega se vnaša po pravilih in mednarodnih standardih. Pri tem pa je potreba tudi licenca za vnos in opravljanje tovrstnega dela. Izziv pri tej kategorizaciji je bil, da se naslovnice pojavljajo v treh oziroma v štirih jezikih, in sicer v nemščini, madžarščini, hebrejščini in tudi v jidiš. Ker COBISS ne omogoča vnosa hebrejskih jezikov, je bilo treba hebrejščino in jidiš prevesti v sodobni jezik, pri čemer mu je pomagala kolegica Maja Kutin, sodelavka na projektu, poznavalka hebrejščine in judovstva. Pri obdelavi teh knjig je poudaril, da je bilo potrebno tudi neko okvirno znanje zgodovine, da je že samo štetje strani v teh knjigah, je zahtevalo znanje hebrejščine. Tudi antikvarne knjige, to so knjige, ki so bile natisnjene pred letom 1835, pa zahtevajo posebno obravnavo in pravila. Dodaten izziv pa je bilo sodelovanje na daljavo, saj živi Maja Kutin v Ljubljani. V COBISS je bilo kategoriziranih 99 enot. Po nekje gre za zbirke z več zvezki. Sedem od teh je antikvarnih knjig, to so knjige starejšega izvora. Doda pa, da gre za enkratno in tudi unikatno zbirko v Sloveniji. Zbirka pa bo tudi postala del stalne zibke in tako postala model prihodnje judovske zapuščinske poti v Murski Soboti. Je pa zbirka tudi pomemben dediščinski spomin na nekdaj živečo judovsko skupnost v Prekmurju oziroma v Murski Soboti in kaže na večnacionalni značaj pokrajine v preteklosti. Gradivo je primerno očiščeno, ovito v karton in varovano po standardih in kot tako dovoljeno za uporabnikom za raziskavo.

Maja Kutin, sodelavka na projektu, poznavalka hebrejščine in judovstva pa nas je popeljala v vsebinski del zbirke. Najprej pove, da je bil prvoten projekt kategorizacija knjig in šele ko vsaka knjiga dobi svoje ime, številko, zapis v COBISS prostoru se komaj zaveš, kaj imaš v bistvu pred sabo v zbirki. Predstavila je osnovne izsledke iz zbirke. Dve najpomembnejši najdbi sta vezani na Hebrejsko Biblijo in na peteroknjižje, kjer sta omenjena dva murskosoboška rabina. In to peteroknjižje ali pet Mojzesovih knjig so lahko uporabljali za zaprisego na murskosoboškem sodišču. Ne samo v ameriških filmih tudi v naših krajih so judje imeli možnost, da zaprisežejo na sodišču na svoji sveti knjigi. Naslednja pa je Hebrejska Biblija. In ti dve knjigi sta najpomembnejši najdbi tako za pokrajino kot na nacionalni ravni.Tako je prikazana tudi stran, na kateri so ljudje, ko so prišli na sodišče prisegli. Doda pa še, da je prva knjiga peteroknjižje bila tiskana v Berlinu in se v njem omenja tudi murskosoboškega rabina Henrika Kissa. Druga knjiga Hebrejska Biblija pa je bila iz časa njegovega naslednika in zadnjega soboškega rabina dr. Lazarja Rotha, ki je umrl skupaj z večino članov svoje skupnosti v Auschwitzu in na eni strani zasledimo tudi njegov rokopis in podpis. Doda, da je sam tisk knjig, bil zelo razširjen, kar boste sami videli, kje vse so bile knjige tiskane. Takrat so bile tiskarne vse od Berlina, Prage, Vile, Sulzbacha, Roedlheima, Dunaja in Budimpešte. Razstava je postavljena v različnih sklopih. Skoraj polovica knjig v Judovski zbirki je iz vodilne Schleisingereve tiskarne in založbe liturgičnih knjig konec 19. in začetek 20. stoletja z Dunaja in Budimpešte. Kot zanimivost izpostavi tudi podpis "Lászla Frim" in "Ignac Heimer". Ignac Heimer je bil iz Murske Sobote in sodil med bolj znane predvojne Jude v Murski Soboti. Lászla Frim, pa naj bi na današnji Slovenski ulici imel svojo trgovino, tam, kjer danes obratuje vsem znani lokal Bunker. Doda pa še knjigo iz leta 1942, ki je bila uporabljena samo trikrat na treh praznikih, saj je bila natisnjena v času vojne pod madžarsko okupacijo in protijudovsko zakonodajo in so jo judovske tiskarne še vedno uspele natisniti. Omeni pa še kot zanimivost knjigo, znano pod imenom, Biblija za ženske, imenovano Teich Chumash, peteroknjižje v jidišu, ki je bila prvič natisnjena v Pragi leta 1920 od takrat pa doživela že 200 ponatisov. Rabin Yaakov Mianov, avtor knjige je bil velik učenjak Tore in je Toro želel približati ženskam, ki ne znajo hebrejščine.

Liturgične in druge svete judovske knjige ob zaključku projekta katalogizacije knjig, ki so dragocena kulturna dediščina predvojne prekmurske judovske skupnosti, bodo zvečer po njihovi predstavitvi tudi razstavljene vse do 22. novembra 2021. Knjige pa bodo ohranili v novi namenski omari. Projekt so finančno podprli zasebna fundacija v tujini, Veleposlaništvo Izraela za Slovenijo in Mestna občina Murska Sobota.

Več fotografij v spodnji galeriji ...