Slovenci povečali prihranke za dobrih 5 milijard evrov

Danes, 31. oktobra, je svetovni dan varčevanja. Obeležujemo ga vse od leta 1924, ko so predstavniki hranilnic iz 27 držav želeli posameznike in gospodarske družbe opozorili na pomembnost varčevanja.

31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, še posebej v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Svetovni dan varčevanja se po zadnjih podatkih zaznamuje v 80 državah.

Gospodinjstva v Sloveniji so v letu 2020 privarčevala največ doslej, ta sredstva so najizraziteje usmerila v vpogledne vloge, zadolženost pa se v primerjavi z letom 2019 ni bistveno spremenila. Vrednost neto finančnega premoženja  gospodinjstev v Sloveniji (tj. vrednost razlike med sredstvi in obveznostmi) je bila ob koncu leta 2020 najvišja doslej, znašala je 48,2 milijarde EUR ali 102,8 % BDP. V primerjavi z letom 2019 se je povečala za 12 % ali za 5,2 milijarde EUR, kažejo podatki SURS.  

Finančna sredstva gospodinjstev (gotovina in vloge, delnice in drugo) so konec leta 2020 znašala 63 milijard EUR ali 134,3 % BDP. V primerjavi z letom 2019 so se zaradi izrazitega varčevanja gospodinjstev povečala za 9 % ali za 5,2 milijarde EUR. K temu povečanju so med drugim zaradi okrnjene možnosti trošenja v obdobju pandemije največ prispevale vpogledne vloge. Te so se glede na leto 2019 povečale za rekordnih 2,7 milijarde EUR in so ob koncu leta 2020 znašale 19 milijard EUR ali 30 % vseh finančnih sredstev (40,4 % BDP). K rasti finančnih sredstev so opazneje prispevale tudi gotovina (1,2 milijarde EUR), delnice in drugi lastniški kapital (1,1 milijarde EUR) ter zavarovanja in pokojninske sheme (0,3 milijarde EUR).

VIR: Statistični urad RS

Struktura finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev se v obdobju pandemije covida-19 v primerjavi s preteklimi leti ni bistveno spremenila. Najvišji delež so v letu 2020 še vedno predstavljale vloge (zlasti vpogledne vloge) in gotovina (49,3 %), sledile so delnice in drug lastniški kapital (29,9 %), zavarovanja in pokojninske sheme (13,1 %), dolžniški vrednostni papirji in druge terjatve (5,6 %) ter posojila (2,2 %).

Ta struktura finančnih sredstev razkriva, da gospodinjstva v Sloveniji ostajajo pri izbiri oblike varčevanja konservativna in nenaklonjena tveganju, saj varna in likvidna sredstva, kakršna so gotovina in vloge, še vedno sestavljajo skoraj polovico njihovega finančnega premoženja. Deleži bolj tveganih naložb, kot so na primer investicijski skladi, vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti, pa ostajajo razmeroma nizki.

V sicer težkem letu 2020 so Slovenci povečali svoje prihranke za več kot 5 milijard € !!!
Kar neizpodbitno dokazuje, da so bili ukrepi @vladaRS #RazvojnaKOALICIJA @NovaSlovenija @StrankaSMC @strankaSDS v času #epidemija usmerjeni v učinkovito pomoč ljudem in gospodarstvu. 👍🇸🇮 pic.twitter.com/ucXBv4QWwA

— Janez Janša (@JJansaSDS) October 26, 2021