Obstoj pridelave slovenske hrane odvisen od pravilne kmetijske politike

Na današnjem drugem regijskem posvetu Zadružne zveze Slovenije (ZZS), ki je združil zadružnike iz celjske, koroške-savinjske-šaleške, ptujsko-ormoške, prekmursko-prleške, štajerske, dolenjsko-belokranjske in posavske regije, je glavno vzdušje razprave usmerjala sredina novica o zagotovitvi dodatnih 310 milijonov eurov slovenskih sredstev v strateškem načrtu za obdobje 2023 – 2027.

ZZS je izpostavila, da je sprejet dogovor odločno dejanje, ki pa mu mora slediti tudi odločna kmetijska politika, ki bo usmerjena v podporo slovenskega kmeta, slovenske hrane, slovenske njive in slovenskega podeželja. Od pravilno postavljene kmetijske politike bo namreč odvisen obstoj pridelave slovenske hrane v prihodnosti. Na on-line dogodku so sicer skladno s tradicijo Regijskih posvetov govorili tudi o glavnih korakih prihodnjega leta, med katerimi je ključna digitalizacija zadružništva. Po sredinem prvem Regijskem posvetu ZZS so kot je znano potekala pogajanja Vlade RS in nevladnih organizacij s področja kmetijstva, na katerih je sodeloval tudi predsednik ZZS Borut Florjančič. Dogovorjenih je bilo dodatnih 210 milijonov evrov sredstev, ki skupaj z v avgustu dogovorjenimi 100 milijoni evrov predstavljajo 310 milijonov evrov dodatnih nacionalnih sredstev v strateškem načrtu za obdobje 2023 – 2027.

Mister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek, ki je tako kot v sredo tudi na današnjem srečanju nagovoril zadružnike, je pojasnil, da so dodatna sredstva namenjena prilagajanju podnebnim spremembam, zagotavljanju dobrobiti rejnih živali in grajenju močnih verig vrednosti, ki zagotavljajo prehransko varnost. Poudaril je tudi, da zadruge vidi kot ključne pri ustvarjanju kmetijske prihodnosti.

Z odzivom na sredino odločitev vlade je udeležence uvodoma nagovoril tudi predsednik ZZS Borut Florjančič. »Pogajanja so bila dolga in naporna. So pa tudi dokaz, da s povezovanjem in sodelovanjem lahko dosežemo tisto, kar slovensko kmetijstvo potrebuje. Dogovorjena namera je sicer šele pol poti. Narejeno je odločno dejanje, ki pa mu mora slediti tudi odločna kmetijska politika. Nov strateški načrt je priložnost, da se okrepi temelj vsake verige vrednosti oskrbe s hrano - kmeta in njegovo zadrugo. Pri zadrugah, ki poleg koncentracije ponudbe opravljajo in razvijajo tudi številne dejavnosti višje v verigi, gre namreč za spodbujanje najkrajše organizirane kratke verige »od vil do vilic«, ki je v celoti v upravljanju kmetov, s čimer se omogoča, da se dodana vrednost v največji možni meri ustvarja in akumulira na njenem začetku – pri kmetu, ki prideluje slovensko hrano.«

Na Regijskih posvetih ZZS so sicer tradicionalno spregovorili tudi o finančnih rezultatih v preteklem letu, tokrat pa so posebno pozornost namenili digitalizaciji, ki predstavlja enega izmed ključnih korakov prihodnjega leta. ZZS je zato zadruge članice povabila k vključitvi v program, ki ga je razvila skupaj s partnerji iz Inštituta za digitalizacijo (IPM Digital). Program celostnega pristopa k procesu digitalizacije bo zajel predvsem postopek izdelave programskih dokumentov, upravljanje odnosov s kupci, upravljanje podatkov, uvajanje digitalnih rešitev, oplemenitenje in razvoj produktov z digitalnimi storitvami, usposabljanje kadrov, uvajanje elementov digitalne kulture in digitalnih poslovnih modelov, analize podatkov, varnost in pripravo načrtov digitalne transformacije.