Dve knjigi, ki ju priporočamo v branje

V okviru projekta Pomurske novice v branje znova priporočamo nekaj knjig. Tokrat smo se odločili, da izberemo po eno knjigo od domačega avtorja in eno od tujega avtorja. Obe pa sta kar idealni za branje v dolgih zimskih popoldnevih in nočeh.

Paula Hawkins: Dekle na vlaku

Gre za kriminalni roman, ki je postal eden najhitreje prodajanih romanov v zgodovini. Po njem so posneli tudi psihološki triler, ki ste si ga lahko ogledali v filmu »The Girl on the Train«. Roman govori o razočarani Rachel, ki se je po odkritju moževe nezvestobe in ločitvi predala alkoholu, saj ne more preboleti bivšega moža in izgona iz domače hiše, kjer sedaj kraljuje njena naslednica Anne, ki živi skupaj z njenim možem v njenem nekdanjem domu. Rachel se vsak dan vozi z vlakom mimo njenega nekdanjega doma in vsako jutro in večer obuja spomine na prejšnji dom. Da bi se zamotila in pozabila, se Rachel osredotoči na prebivalce še ene hiše ter tako opazuje privlačen par, ki živi v bližini njenega nekdanjega doma. Njuno življenje se ji zdi popolno, saj v njenem lastnem življenju vlada popolno razdejanje. Nekega dne pa vidi nekaj, kar vse spremeni. Nekega dne na poti je Rachel priča šokantnemu dogodku na dvorišču opazovanega zakonskega para. Kmalu zatem Megan izgine in naj bi bila domnevno mrtva. Rachel policiji pove, kaj je videla, vendar sta ji alkohol in depresija že hudo načeli spomin, saj je v dvomih o tem, kar je videla oziroma ni videla. Vendar Rachel zbere moči in se poda v raziskovanje izginotja Megan ter dogodka, ki je nekje v njeni podzavesti in je ključnega pomena za razrešitev izginotja. Pri vsem tem pa mora odkriti, ali lahko verjame tistemu, kar je videla, ali je v zločin vpletena sama ali pa ima na rokah nedolžno kri. In o tem prepričati tudi vse okoli nje in organe pregona.

Feri Lainšček: Kurji pastir

Gre za družbeni, avtobiografski roman letošnjega Prešernovega nagrajenca in roman, s katerim je bil pisatelj že šestič nominiran za nagrado Kresnik za najboljši slovenski roman. V delu je opisano pisateljevo otroštvo, o katerem se sprva zdi, da osrednjemu junaku ne ponuja nobenih življenjskih možnosti v Dolencih na Goričkem v Prekmurju, majhni in odmaknjeni vasici tik ob madžarski meji, kjer je bila njegova družina del vaške revščine. In tja se je pisatelj tudi kot nepričakovan otrok rodil materi Tereziji in očetu Štefanu. Pošten in v boljše življenje zazrt oče je kruh za družino služil kot cestar in bil mnenja, da je šola, tista, ki nekaj velja. Ob branju romana bralci in bralke tudi trepetajo za pisateljevo mlado življenje, čeprav je znano, da je iz dečka zraslo nekaj več kot le kurji pastir, kot so možje v gostilni modrovali, da bo postal, ker pri hiši ni bilo druge živine. V romanu je opisano tudi kako je potekalo njegovo rojstvo in kakšne težave je imela mama pri začetnem dojenju. Pisatelj se v romanu namenoma vračal v svoje zgodnje otroštvo. Zanimalo ga je, kaj vse se mu je takrat res dogajalo, kako je morda vplivalo nanj in kakšna so torej lahko nevidna očala, ki jih je takrat dobil. Omenjen roman je proza najglobjega spomina, tistega, ki se nam podi po podzavesti in ki ga je težko zbezati na plano.

Vas je katera izmed zgoraj opisanih knjig prepričala? Izposodite si jo lahko v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. 

Delovni čas knjižnice
ponedeljek: 8.00 - 19.00
torek: 8.00 - 19.00
sreda: 8.00 - 19.00
četrtek: 8.00 - 19.00
petek: 8.00 - 19.00
sobota: 8.00 - 13.00
Ob nedeljah in praznikih zaprto.