Gluhi in naglušni

Gluhe in naglušne osebe se spopadajo z okvarami, ki se nanašajo na uho in funkcije povezane z njim.

Dve skupini oseb z okvarami in izgubo sluha

Gluhim osebam, z najtežjo izgubo sluha, ojačitev zvok ne koristi. Povprečna izguba sluha je 91 decibelov ali več. Naglušne osebe imajo povprečno izgubo sluha manj kot 91 decibelov, večje težave imajo ob poslušanju govora in pri govorni komunikaciji. Naglušne osebe razlikujemo po osebah z lažjo izgubo sluha (26-40 decibelov), zmerna izguba sluha (41-55 decibelov), težja izguba sluha (56-70 decibelov) in težka izguba sluha (71-90 decibelov).

Gluhi in naglušni imajo težave na področju razumevanja in sporazumevanja. Gluhe osebe si besedni zaklad gradijo preko odčitavanja ustnic sogovornika, pisanih besed in kretenj. Posledica tega je skromnejši besedni zaklad, ki ga ne moremo primerjati z besednim zakladom polnočutnih oseb. Dodatni izziv predstavlja tudi epidemija koronavirusa, saj zaradi mask gluhi in naglušni ne morejo brati z ustnic. 

Določene gluhe osebe za sporazumevanje uporabljajo znakovni jezik, kar pomeni sporazumevanje z gibi rok, obraza in telesa. Na slušno in govorno-jezikovno funkcioniranje gluhih otrok pomembno vpliva vstavitev polževega vsadka. Ob pravočasni in ustrezni habilitaciji se razvijajo področja poslušanja, govora, jezika ter sposobnost uporabe jezikovnih veščin v vsakdanjih življenjskih okoliščinah. Danes  tudi osebe s težkimi izgubami sluha, s pomočjo slušnih aparatov in polževih vsadkov, slišijo zvoke okolja in govor.

Slovenski znakovni jezik je za gluhe osebe materni jezik, ki ga kot prvega uporabljajo pri sporazumevanju. Temelji na uporabi rok, mimike obraza, oči in ustnic ter gibanju telesa. Skupaj z znakovnim jezikom pa se lahko uporablja tudi prstna abeceda. 

Jezik kretenj je neraziskan, premalo poznan in ga je zato težko učiti. Šibak je tudi pri prenosu informacij oz. znanja, saj znakovni jezik vsebuje le približno 18.000 kretenj, kar ustreza besedišču otroka v 3. razredu osnovne šole. Dodatno komunikacijo otežuje tudi slaba pismenost gluhih. Slovenščina namreč gluhim predstavlja tuj jezik. 

Gluhim in naglušnim mladim, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku in so usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, se na podlagi strokovnega mnenja z odločbo o usmeritvi prizna tudi pravica do tolmača slovenskega znakovnega jezika v okviru dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj.

Foto: Pixabay