Zagovornik s priporočili za izboljšanje varstva pravic transspolnih ljudi

Zagovornik načela enakosti je pripravil posebno poročilo o varstvu pravic transspolnih ljudi. To so ljudje, ki jim je ob rojstvu pripisan spol, s katerim se kasneje ne poistovetijo, saj ne odraža njihove spolne identitete. Predlagal je več izboljšav, s katerimi bi tudi v Sloveniji na tem področju sledili priporočilom Sveta Evrope in Evropske komisije ter dobrim praksam nekaterih evropskih držav.

Po podatkih mednarodne študije iz leta 2020 v Sloveniji živi okoli osem tisoč transspolnih ljudi. Tako kot drugod se tudi v Sloveniji soočajo z različnimi izzivi in težavami na različnih področjih življenja. Po eni izmed raziskav Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) je pri nas vsaka tretja transspolna oseba poročala o diskriminaciji na področju zdravstva in socialnega varstva. Vsaka peta pa je navedla, da je bila slabše obravnavana, ko je pokazala osebni dokument, na katerem je bil tudi podatek o spolu.

Zagovornik se je v posebnem poročilu z naslovom Položaj transspolnih ljudi v postopkih medicinske potrditve spolne identitete in pravnega priznanja spola v Sloveniji osredotočil na vprašanje, kako so transspolni ljudje zaradi njihovih osebnih okoliščin spolne identitete in spolnega izraza obravnavani v zdravstvenih in upravnih postopkih. Vsi transspolni ljudje morajo namreč za to, da bi v svojih dokumentih lahko spremenili ob rojstvu pripisani spol, najprej skozi zahtevno zdravstveno obravnavo. Temu pa nato sledijo še postopki na upravni enoti.

Pri pripravi posebnega poročila je Zagovornik možnosti izboljšav zaznal na obeh ravneh obravnave in pripravil priporočila za izboljšanje stanja.

Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je priporočil, naj pripravi celovit zakon o pravnem priznanju spola.

Zavzel se je, da bi bili v njem upoštevani predlogi iz resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope o diskriminaciji transspolnih ljudi in iz priporočil Evropske komisije za spodbujanje vključevanja transspolnih oseb v EU.

Tako je priporočil, naj bo tudi pri nas za pravno priznanje spola dovolj že samoopredelitev osebe za določen spol. Sedaj je namreč za to najprej treba pridobiti diagnozo duševne motnje, kar transspolne ljudi izpostavlja nepotrebni in neutemeljeni stigmatizaciji. Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje je ob tem priporočil, naj v slovenski zdravstveni sistem uvede mednarodno klasifikacijo bolezni MKB-11, po kateri transspolnost ni več obravnavana kot bolezen.

V zakonu, ki bo urejal pravno priznanje spola, bi bilo po oceni Zagovornika priporočljivo združiti postopka spremembe spolnega označevalca in imena na osebnih dokumentih v en postopek, saj transspolne osebe to običajno urejajo hkrati. Pri označitvi spola pa je priporočil še uvedbo dodatne nevtralne možnosti.

Zagovornik se je posvetil tudi diskretnosti pri urejanju pravnih zadev, ki transspolnim ljudem zagotavlja varnost pred možnostjo stigmatizacije in diskriminacije. Za zagotovitev večje stopnje varstva zasebnosti je ministrstvu za notranje zadeve priporočil, naj odpravi krajevno pristojnost za postopke pravnega priznavanja spola tako, da bi transspolni ljudje vse potrebno lahko uredili na katerikoli upravni enoti in ne le tisti, na območju katere imajo stalno prebivališče. Ministrstvu za javno upravo pa je priporočil uvedbo dodatnega usposabljanja zaposlenih na upravnih enotah, saj se po navedbah nevladnih organizacij transspolni ljudje soočajo z nerazumevanjem transspolnosti.

Glede medicinske obravnave transspolnosti je Zagovornik ministrstvu za zdravje priporočil, naj se po zgledu nacionalne kontaktne točke za redke bolezni ustanovi tudi kontaktna točka za obveščanje o pravicah transspolnih ljudi.

Priporočil je zagotovitev boljše dostopnosti specialistov endokrinologov tudi za transspolne osebe, saj so v Sloveniji le trije endokrinologi s primernimi znanji za obravnavo transspolnosti, od tega le eden za obravnavo otrok.

Zavzel se je še za ustanovitev delovne skupine za pripravo nacionalnih smernic za obravnavo transspolnih ljudi v postopkih medicinske potrditve spolne identitete in za usposabljanje zaposlenih v zdravstvu o primerni obravnavi transspolnih ljudi.

Ker tisti transspolni ljudje, ki potrebujejo zdravstveno obravnavo, to praviloma prejmejo prek Interdisciplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete, je Zagovornik Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana priporočil imenovanje nadomestnih članov za vsakega specialista konzilija. Ugotovil je namreč, da odsotnost specialistov konzilija lahko povzroči zastoje pri zdravstvenem varstvu transspolnih ljudi.

V posebnem poročilu je Zagovornik preveril tudi ureditev v nekaterih evropskih državah in kot primer dobre prakse na področju zagotavljanj pravic transspolnih ljudi predvsem izpostavil Malto. Tam transspolnost ni obravnavana kot bolezen, pravno priznanje spola je ločeno od medicinskih postopkov in utemeljeno na samoopredelitvi pri notarju. Postopki medicinske potrditve spolne identitete se izvajajo v specializirani kliniki po sistemu vse na enem mestu, posegi pa so kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Področje je urejeno s posebnim zakonom, so pri zagovorniku zapisali v sporočilu za javnost.

* Fotografije so simbolične (Pixabay)