Kadi vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije

Razširjenost kajenja se je v Sloveniji sicer zmanjšuje, a še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije.

Danes obeležujemo dan brez cigarete. Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju, v času covida–19 pa pomeni pomembne dodatne koristi za zdravje. 

Programe opuščanja kajenja izvajajo tudi nevladne organizacije

»V Slovenski zvezi za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo v letošnjem letu izvajamo svetovanja in delavnice za opuščanje kajenja, tako za odrasle, kakor tudi v osnovnih in srednjih šolah. Mlade spodbujamo, da ostanejo nekadilci, tudi preko spletne nekadilske zaobljube na naši spletni strani. Evropske smernice za zdravljenje mladostnikov z nikotinom navajajo, da imajo najstniki, ki se udeležijo programa za opustitev kajenja v skupini, dvakrat več možnosti, da prenehajo kaditi. Ob tem je pomembna psihosocialna podpora okolja in okolje brez pasivnega kajenja. Slednje spodbujamo tudi s svetovanjem staršem,« je za NIJZ povedala Maja Lovše, strokovna sodelavka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.

Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje

»Tobačni dim je kompleksna mešanica več kot 5000 kemikalij/rakotvornih snovi/toksinov, ki povzročajo bolezni pri ljudeh. Kajenje je eden od dejavnikov tveganja za razvoj in poslabšanje bolezni dihal, vključno z okužbami. Zlasti kajenje tobaka je eden od glavnih dejavnikov bolezni dihal, ki vključujejo kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB) in pljučni rak,« sta za NIJZ povedali doc. dr. Mihaela Zidarn in doc. dr. Saša Kadivec iz Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

»Raziskave kažejo, da je kajenje povezano s hujšimi oblikami covida-19. Med bolniki s covidom–19, ki so bili sprejeti na intenzivno zdravljenje in so potrebovali mehansko ventilacijo, je bilo pomembno več kadilcev kot nekadilcev. Delež kadilcev pri tistih, ki niso preživeli covida–19, je nekoliko višji kot pri tistih, ki so bolezen preživeli. Aktivni kadilci s covidom–19 imajo tudi večjo verjetnost, da bodo imeli hude zaplete v primerjavi z nekadilci. Povečano tveganje za smrt zaradi covida-19 v bolnišnici so ugotovili tudi pri nekdanjih kadilcih v primerjavi s tistimi, ki niso nikoli kadili,« sta poudarili doc. dr. Mihaela Zidarn in doc. dr. Saša Kadivec iz Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

»Januarja 2020 smo uvedli enotno embalažo za cigarete in tobak za zvijanje (vsi zavojčki so enake sivo rjave barve brez promocijskih elementov), s katero preprečujemo zavajajoč vpliv trženja in oglaševanja s pomočjo embalaže. Pomemben ukrep so dovoljenja za prodajo tobačnih in povezanih izdelkov, ki so ob kršenju prepovedi prodaje mladoletnim in prepovedi oglaševanja lahko odvzeta ne le začasno, temveč tudi trajno. Od jeseni 2018 je Ministrstvo za zdravje izdalo približno 6.000 dovoljenj in za 6 mesecev prepovedalo prodajo 30-im poslovnim subjektom,« je povedala Vesna Marinko, vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na Ministrstvu za zdravje.

Zmanjševanje razširjenosti kajenja med mladostniki v Sloveniji beležimo že približno dve desetletji, najnovejši dostopni podatki pa kažejo, da se odstotek kadilcev znižuje tudi med odraslimi, predvsem moškimi. »Po uveljavitvi Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov se je odstotek kadilcev med odraslimi prebivalci prvič po daljšem obdobju pomembno znižal. Raziskava Z zdravjem povezan življenjski slog (CINDI) 2020 kaže, da se je odstotek kadilcev med prebivalci, starimi 25 do 74 let, v Sloveniji s 23 % v letu 2016 (to je obdobje pred uvedbo novega zakona), znižal na 20 % v letu 2020 (to pa je obdobje po uveljavitvi večine ukrepov novega zakona). Znižanje odstotka beležimo med rednimi kadilci in pri obeh spolih,« je za NIJZ navedla Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

* Foto: Pixabay