Mokrišča delajo 24 ur na dan za naravo in ljudi

Danes, 2. februarja, obeležujemo svetovni dan mokrišč, ki ozavešča o pomenu krepitve vlaganj v ohranjanje in obnovo mokrišč. Letos pa še posebej izpostavlja pomen in součinkovanje človeka z naravo.

Mokrišča so življenjska okolja, na katerih občasno ali stalno zastaja voda, sem sodijo barja, močvirja, soline, poplavni mokrotni travniki, poplavni gozdovi, slane lagune, poplavne ravnice rek, mrtvice in tako dalje. Letošnji svetovni dan mokrišč je posvečen njihovemu boljšemu poznavanju v naši okolici, saj le tako lahko razumemo njihovo pomembno vlogo za ljudi in naravo.

Mokrišča imajo številne pomembne lastnosti in koristi: so naravni zbiralniki in zadrževalniki vode ter količinsko bogatijo podtalnico, prispevajo k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe, so tudi pomemben dejavnik pri kroženju vode in kemičnih snovi v naravi. Delujejo kot naravne čistilne naprave in so izrednega pomen za biotsko pestrost.

V Sloveniji mokrišča prekrivajo manj kot pet odstotkov površine ozemlja. Številna mokrišča v Sloveniji so del evropskega naravovarstvenega omrežja Natura 2000 in sodijo med zavarovana območja, ki predstavljajo velik magnet za obiskovanje narave in turizem.

Vzorčen primer čezmejnega sodelovanja za ohranjanje in trajnostno rabo mokrišč je povezovanje v okviru čezmejnega biosfernega območja, ki se razteza vzdolž poplavnih ravnic Mure, Drave in Donave v Avstriji, Sloveniji, na Madžarskem, Hrvaškem in v Srbiji.

Svetovni dan mokrišč obeležujemo 2. februarja, saj je bila na ta dan leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o varstvu mokrišč. Svetovni dan svet obeležuje od leta 1997, v skladu z lansko odločitvijo generalne skupščine Združenih narodov (ZN) pa letos prvič po 25 letih poteka pod okriljem mednarodnih dni Organizacije združenih narodov (OZN).

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor