Uspešno zaključili mladinsko izmenjavo »Podeželje je zakon!«

S projektom »Podeželje je zakon!« smo mlade ozavestili o podeželju in o življenju na podeželju. Mladim smo predstavili potencial, ki ga ima podeželje in prednosti, ki jim jih nudi (mir, narava, samooskrba, domače jedi in izdelki, stik z naravo in domačimi živalmi, ipd). Ugotovili smo, da je življenje na podeželju v času koronavirusa še toliko bolj pokazalo svoje prednosti, saj tudi s stališča samooskrbe države igra podeželje pomembno vlogo. Raziskali smo različne razloge (podnebne, geografske, politične,....), zakaj je samooskrba z določeno surovina večja, z drugo manjša. Mladim smo na primerih dobrih praks pokazali, kako se lahko v veliki meri samooskrbujejo, kaj in kako si pridelajo pridelke na vrtu, kaj vse se da z njimi narediti in skuhati ter kako si pripraviti ozimnico. S projektom smo združili mlade iz različnih držav, da smo skupaj delili izkušnje, znanje in ideje, vse to pa lahko uporabljamo v prihodnosti in predajamo naprej lokalnim skupnostim.

Cilji našega projekta so bili: spoznati razvoj podeželja, seznaniti se s socialnim vidikom prebivalcev podeželja (demografija podeželja), preučiti primere dobrih praks razvoja na podeželju v različnih državah, raziskati področje samooskrbe (na ravni posameznika kot tudi na ravni države), naučiti mlade kako postati v čim večji meri samooskrben, razvijati osebne kompetence mladih udeležencev, ozavestiti mlade o pomembnosti ohranjanja življenja na podeželju ter jih vzpodbuditi k aktivni participaciji v podobnih projektih, vključevanje mladih z manj priložnostmi, urjenje v timskem delu, mreženje organizacij in utrjevanje partnerstva.

V okviru projekta so izvedli eno aktivnost in sicer mladinsko izmenjavo z naslovom Podeželje je zakon! (Rural Rulz!). V projekt je bilo vključenih 31 mladih udeležencev iz Slovenije (7 mladih), Romunije (13  mladih), Španije (5 mladih) in Italije (6 mladih). Udeleženci mladinske izmenjave so bili stari od 16 do 30 let, med njimi tudi udeleženci z manj priložnostmi (21 mladih) in nekateri mladinski vodje, ki so bili starejši od 30 let. Nekaj izmed udeležencev je že bilo pred tem vključenih v projekte Erasmus+, večina pa se jih je z njim srečala prvič. Velik poudarek so dali tudi vključevanju mladih z manj priložnostmi in sicer tistim, ki prihajajo iz obmestnih okolij, kjer je dostopnost do programov za mlade slabša.

Mladi iz različnih držav so se medsebojno sporazumevali in s tem krepili svoje znanje angleškega jezika. Poleg tega so se naučili tudi določenih fraz iz sodelujočih držav ter tako razširili svoje znanje tujih jezikov. S promocijo programa Erasmus+ ter mladinske izmenjave so povečali motivacijo in željo mladih po vključitvi v projekte mladinskih izmenjav ter jih spodbudili za aktivno participacijo v družbi. Cilj je bil tudi spodbuditi organizacije v lokalnem, regionalnem, nacionalnem okolju in nenazadnje tudi na mednarodni ravni, da organizirajo različne projekte za mlade in jih privabijo k aktivnem sodelovanju. Skozi aktivnosti na mladinski izmenjavi (še posebno skozi predstavitve držav in kulturno-kulinaričnih večerov) so mladi spoznali različne ljudi iz različnih držav, spoznali njihovo kulturo, običaje ter se ob tem naučili sprejemati drugačnost. Prav tako so krepili kompetence timskega dela in pomembnosti prilagajanja v skupini. Z mladinske izmenjave so tako odšli s pridobljenimi različnimi novimi kompetencami, ki jim bodo gotovo koristile v prihodnosti.

Projekt je v celoti financiran s strani evropskega programa  Erasmus+ Mladi v Akciji in slovenske nacionalne agencije MOVIT.