Slovenci spimo premalo

Danes, 18. marca, že petnajstič zapored obeležujemo svetovni dan spanja, tokrat pod sloganom »Dober spanec, bister um, vse dobro«. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v izjavi za javnost opozarja, da Slovenci spimo premalo.

Zadnje raziskave, ki jih je izvedel NIJZ so pokazale, da glede na priporočila za odrasle, ki naj bi spali od 7 do 9 ur dnevno, v Sloveniji dovolj dolgo spi le tretjina odraslih, in sicer 33 odstotkov moških in 37 ostotkov žensk med 18. in 74. letom starosti. Tudi otroci in mladostniki spijo premalo, le nekaj več kot petina  jih spi 9 ur ali več na noč. Odstotek mladostnikov, ki med tednom spi skladno s priporočili, pa s starostjo upada.

Preverjali so tudi subjektivna stališča o kakovosti spanja v času epidemije med odraslimi. Raziskava je pokazala, da se je pri 60 odstotkih anketirancev kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred epidemijo poslabšala. Prav tako se je v času epidemije codia-19 poslabšala kakovost in urejenost spanja pri številnih slovenskih študentih.

V obdobju druge uradno razglašene epidemije v Sloveniji je slabšo kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred epidemijo doživljalo 41 odstotkov študentov, več kot polovica študentov pa je poročala o poslabšanju urejenosti ritmov budnosti in spanja. Študenti, ki so poročali o slabši kakovosti spanja, so doživljali tudi več stresne, depresivne in anksiozne simptomatike.

Dobro spanje je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostnega življenja, saj prinaša številne koristi za naše zdravje: izboljšuje našo odpornost in imunske odzive, okrepi vrsto možganskih funkcij, našo telesno pripravljenost in energijsko bilanco, dobrodejno vpliva na naše duševno zdravje in čustveno razpoloženje ter izboljša presnovo telesa.

Skrb za dober spanec je zato nepogrešljiv del zdravega življenjskega sloga. Med spanjem se utrjujejo spominske sledi in iz možganov se pospešeno izplavljajo produkti presnove. Pomanjkanje spanja povzroča slabo počutje, vodi do motenj v zbranosti, pozornosti in spominu, škodi posameznikovi produktivnosti in je povezano z večjo verjetnostjo za glavobol, možgansko kap, Alzheimerjevo bolezen in druge bolezni živčevja. Neustrezen spanec slabo vpliva na možgane ne le neposredno, temveč tudi prek srčno-žilnega, hormonskega in imunskega sistema.

Foto: Pixabay.