Veste vse o tradiciji praznovanja 1. maja?

Tako v Sloveniji kot v večini držav sveta danes obeležujemo praznik dela. Pri nas smo ga začeli praznovati že na začetku 20. stoletja, kot državni praznik pa je bil uzakonjen leta 1948. S praznovanjem je v Sloveniji poleg jutranjih budnic, nošnjo nageljnov, prižiganja kresov na predvečer povezan še en običaj, postavljanje mlaja.

Kresovi, postavljanje mlajev, budnice, govori in veselice predstavljajo pri nas že dolgoletno tradicijo. Kaj je pripeljalo do tovrstnega praznovanja, pa mnogokrat ostane pozabljeno.

Za vas smo zbrali nekaj dejstev o mednarodnem delavskem prazniku.

1. Prvi maj je spomin na krvave delavske demonstracije v začetku maja 1886 v Chichagu, ko so delavci zahtevali 8-urni delavnik. V spopadih s policijo je bilo ubitih več ljudi, pet delavcev obsojenih na smrt in trije na dosmrtno ječo.

2. ZDA so danes ena redkih držav, kjer prvi maj ni praznik dela, ampak je postal dan prava, dan, ki opozarja na pravno zaščito temeljev kapitalizma. Prvi maj so nadomestili z delavskim dnevom na prvi ponedeljek v septembru.

3. Od leta 1890 praznujemo prvi maj tudi v Sloveniji. Prve proslave so bile v večjih mestih in rudarskih naseljih.

4. Praznovanje dneva dela se je začelo s prošnjami delavcev, da jim delodajalci dovolijo prost dan. Od leta 1895 je večina delodajalcev prošnjam ustregla, veliko delavcev pa je zaradi udeležbe na praznovanjih ostalo brez službe.

5. Prvi maj se je tradicionalno navsezgodaj zjutraj začel z budnico pihalne godbe, ki ji je sledil sprevod pražnje oblečenih delavcev. V gumbnicah so nosili rdeče nageljne in značke ter se z družinami odpravili na mesto delavskega shoda. Sledili so politično obarvani govori in veselica s plesom.

6. Mlaj, ki se postavi pred prvim majem, je simbol svobode in predstavlja drevo življenja. Razširjeni so predvsem po osrednji Evropi, pri nas pa se glede na pokrajino malce razlikujejo. Gančki majoš (Gančani v Prekmurju) opletejo s trakom v pisanih barvah.

7. Meščanske stranske so se sprva nasprotovale prazniku dela in delavcem odsvetovale udeležbo, vendar se je kljub temu obdržal.

8. V nekdanji Jugoslaviji je bil prvi maj kot državni praznik uzakonjen leta 1948.

9. Prvi maj je za Slovence tudi praznik raznih šeg in verskih obredov. Je prvi dan šmarnic, pobožnosti v čast Mariji.

10. Mesec maj je v Evropi dobil ime po Maji, boginji pomladi in plodnosti. V starih časih so ponekod verjeli, da se prvega maja z neba spuščajo čarovnice. Da bi jih pregnali, so kurili kresove in pokali z možnarji.

11. Možnarje ponekod napolnijo s pravim smodnikom, pogostejše in manj nevarno pa je pokanje s karbidom.

12. Revolucionarni naboj so prazniku skušali odvzeti tudi v Vatikanu, kjer ga od leta 1955 slavijo kot god svetega Jožefa Delavca.