GLOBALNO
Ali res veste vse o zavarovanju?
Misel na zdravstveno zavarovanje se nam, vsaj dokler smo zdravi in nepoškodovani, praviloma zdi izredno dolgočasna, čeprav zadeva vse nas. V primeru nesreče, poškodbe ali bolezni nas namreč rehabilitacija brez sklenjenega ustreznega zdravstvenega zavarovanja drago stane, v določenih primerih pa ogrozi celo materialno stanje celotne družine.
A ker večina še vedno ne loči med posameznimi vrstami zdravstvenih zavarovanj, v nadaljevanju predstavljamo vse oblike teh, vključno z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, v katerega smo vključeni vsi državljani Republike Slovenije.
Osnovno oziroma obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZZS)
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) je v veljavo stopil 1. marca 1992 leta in temelji na načelu zagotavljanja pravičnosti, solidarnosti ter varnosti v času bolezni in poškodb. Za državljane Republike Slovenije je ta oblika zdravstvenega zavarovanja obvezna in vezana na vir, ki zavarovancu predstavlja socialno varnost (zaposlitev, samostojna dejavnost, pokojnina, invalidnina, socialna pomoč itn.), pri čemer:
- osebe s sklenjenim delovnim razmerjem vanj prijavi delodajalec,
- osebe s samostojno dejavnostjo prijavo podajo same,
- osebe, ki prejemajo nadomestilo za brezposelnost, vanj prijavi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje,
- osebe, ki prejemajo pokojnino, vanj prijavi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
- družinskega člana prijavi zavarovanec, nosilec zavarovanja (družinski člani niso zavezani k plačilu prispevka obveznega zdravstvenega zavarovanja), in
- osebe, ki ne izpolnjujejo nobenega od pravkar naštetih kriterijev, vanj prijavi pristojni Center za socialno delo.
Za razliko od državljanov Republike Slovenije, tuji državljani v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja niso vključeni, imajo pa pravico do nujnih zdravstvenih storitev.
Obvezno zdravstveno zavarovanje zavarovanim osebam omogoča uveljavljanje pravic do zdravniške obravnave, zdravniških storitev, zdravil, medicinskih pripomočkov in tudi denarnih nadomestil, denimo v primeru začasne zadržanosti z dela ali uveljavljanja potnih stroškov, vezanih na zdravstveno obravnavo.
Pogoj je veljavna oziroma potrjena zdravstvena kartica slovenskega zdravstvenega zavarovanja, predložena v ambulanti osebnega zdravnika ali specialista, bolnišnici, kliniki, zdravilišču ali zdravstvenem inštitutu. Kljub temu obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti vseh zdravstvenih storitev. Razliko med kritjem iz vira obveznega zdravstvenega zavarovanja in polno vrednostjo tako urejajo prostovoljna zdravstvena zavarovanja.
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje
Zdravstvene storitve, v celoti krite s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja, so določene v 23. členu že omenjenega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kjer so navedene tudi skupine ljudi, ki veljajo kot izjema. Denimo: otroci, učenci in študenti, vpisani v program rednega šolanja, otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, otroci in mladostniki z nezgodno poškodbo glave in okvaro možganov, vojaški invalidi ter drugi.
Iz tega sledi, da je večina k poravnavi razlike med kritimi stroški in polno vrednostjo zavezana sama. A se je strošku ob sklenjenem prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, v okviru katerega obstaja več stopenj, mogoče izogniti.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Dopolnilno zavarovanje velja za temeljno obliko prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in krije razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki znaša med 5 in 90 % vrednosti. Krije torej tiste stroške, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne pokriva v celoti in je namenjeno vsem z urejenim statusom zavarovanih oseb v sistemu osnovnega zavarovanja (za izjemo veljajo dijaki ter študentje do dopolnjenega 26. leta starosti oziroma do zaključka šolanja) oziroma tistim, ki se želijo izogniti visokim samoplačniškim doplačilom, do katerih so brez sklenjenega dopolnilnega zavarovanja obvezani.
Sem sodijo posamezna zdravila, slušni, očesni, zobotehnični in medicinski pripomočki, nenujni reševalni prevozi, zdraviliška rehabilitacija ter bolnišnično zdravljenje, predpisani s strani zdravnika.
Poudariti velja, da mesečna premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v povprečju znaša 35 EUR (znesek glede na ponudnika nekoliko variira), medtem ko stroški, če prostovoljne oblike zavarovanja nimamo sklenjene, lahko ogrozijo finančno in materialno varnost tako nas kot naše družine.
Za primer: rehabilitacijo poškodbe, pridobljene izven delovnega časa, v vrednosti 70 % krije obvezno zdravstveno zavarovanje, razliko (30 %) pa dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Upoštevajoč, da poškodba te vrste lahko vključuje bolnišnično zdravljenje, preglede pri specialistih, zdravila, medicinske pripomočke, zdraviliško zdravljenje in še kaj, znesek hitro močno preseže naše zmožnosti.
Ob tem je treba prav tako opozoriti na dejstvo, da je pravico mogoče uveljavljati le, če je dopolnilno zavarovanje sklenjeno v roku 30-ih dni od dneva, ko postanemo zavezanci za obvezno zavarovanje, saj morajo v nasprotnem, da bi pravico lahko uveljavili, preteči 3 meseci.
Dodatno zdravstveno zavarovanje
Večji obseg pravic in višji standard storitev od obveznega zdravstvenega zavarovanja ter sklenjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ureja dodatno zavarovanje. Gre za storitve, ki bi jih sicer morali v celoti poravnati sami.
Zavarovanje je namenjeno vsem, ki si želijo hitrejšega dostopa do zdravstvenih storitev in pomoč strokovnjaka (asistence) pri izbiri izvajalca ter dogovarjanju termina. Obseg je odvisen od sklenjenega paketa in izbranega ponudnika, vendar na splošno velja, da dodatno zavarovanje zavarovancu omogoči:
- hitrejši dostop do specialista (brez ali z manjšimi čakalnimi vrstami),
- poravnavo stroškov posameznih plačljivih storitev (zahtevni operativni posegi) in
- poravnavo stroškov določenih zdravil (zdravila na beli recept).
Poleg temeljnega obveznega zdravstvenega zavarovanja in prostovoljnega zavarovanja v obliki dopolnilnega je vsekakor priporočljivo skleniti tudi dodatno zdravstveno zavarovanje ter tega prilagoditi lastnim potrebam. Čeprav gre za nadstandardno zdravstveno obravnavo, marsikdo ne ve, da letna premija dodatnega zdravstvenega zavarovanja znaša med 100 in 200 EUR, kar je (delno) odvisno od ponudnika in v večji meri obsega postavk, vključenih v samo zavarovanje.
Nezgodno zdravstveno zavarovanje
Med prostovoljne oblike zdravstvenega zavarovanja štejemo tudi nezgodno zavarovanje, ki v primeru hujše nezgode ali invalidnosti, posledica katere je prilagoditev bivalnega prostora, pripomore k hitrejšemu okrevanju ter večji finančni varnosti.
Tudi to obliko zavarovanja ponuja več ponudnikov, sklenejo pa ga lahko tako fizične kot pravne osebe, vključujoč profesionalne športnike, in ga prilagodijo lastnim potrebam ter življenjskemu slogu. Pri tem velja pozornost usmeriti predvsem v višino zavarovalne vsote v primeru invalidnosti, ki zahteva nakup številnih medicinskih pripomočkov in preureditev bivalnih prostorov.
Manj znano je tudi, da se nezgodno zavarovanje sklene za 24/dnevno in da je veljavno tako doma kot na počitnicah, izletu, potovanju (pri otrocih še v vrtcu, šoli, fakulteti) ter da je na voljo za vse generacije.
Nezgodno zdravstveno zavarovanje vključuje:
|
Prednosti sklenjenega nezgodnega zdravstvenega zavarovanja
|
Letna premija, kot v primeru dodatnega zdravstvenega zavarovanja, variira glede na ponudnika in obseg kritja, vendar načeloma ne presega zneska 100 EUR.
Temelj uveljavljanja zdravstvenih storitev torej predstavljata obvezno zdravstveno zavarovanje in dopolnilno, medtem ko dodatno ter nezgodno zagotavljata višji standard storitev. Kar pa ne pomeni, da sta nepotrebna ali nesmiselna.
V primeru poškodbe ali bolezni za minimalen strošek namreč lahko rešita ne le življenje bolnika oziroma poškodovanca, temveč tudi materialno stanje celotne družine.
Za vprašanja o vseh oblikah zavarovanj, njihovih premijah, obsegu in možnostih sklenitve, smo vam na voljo na brezplačni telefonski številki 080 63 76 ter elektronskem naslovu info@dopolnilno-zavarovanje.si. Kajti zagovarjamo stališče, da je za zdravje treba poskrbeti dokler smo zdravi.
Fotogalerija
