FOTO: Pomurski muzej Murska Sobota to noč odprl svoja vrata

Včeraj so v okviru tradicionalne Poletne muzejske noči številne kulturne ustanove odprle svoja vrata, v Murski Soboti se je kulturnemu dogajanju pridružil tudi Pomurski muzej Murska Sobota.

V muzeju je uvodu potekala družinsko ustvarjalna delavnica. Ta je bila namenjena družinam.

Nato so v Pomurskem muzeju Murska Sobota odprli spominsko razstavo likovnih del Ladislava Danča. 

Ob 90. obletnici rojstva so v Pomurskem muzeju Murska Sobota pripravili spominsko razstavo umetnikovih del, ki jih hrani njegova vdova, gospa Francka Danč.

Dela na papirju so del Dančeve zapuščine in predstavljajo prerez umetniške tvornosti od pred akademskih, akademskih do poznejših ustvarjalnih let. Med likovnimi deli so risbe s svinčnikom, tušem in ogljem, grafike in slike, izdelane v tehniki akvarela in tempere.

Ladislav Danč se je rodil 1. julija 1932 v Prosenjakovcih. Bil je najstarejši izmed štirih otrok revne obrtniške družine. V rojstni vasi je končal šest razredov. Leta 1945 se vpisal na murskosoboško gimnazijo. V treh letih je končal štiri razrede in zatem leta 1952 diplomiral na državnem učiteljišču v Mariboru. Vpisal se je na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, ki jo je uspešno zaključil 1959. leta. 

Leta 1967 se je vrnil v Prekmurje, kjer je začel poučevati na osnovni šoli v Beltincih, pozneje na III. osnovni šoli in na ekonomski šoli v Murski Soboti. Bil je avtor reklamnih ilustracij podjetij (Agroservis, Jeklotehna), risal je šaljivke za časopis, ilustriral križanke, podlistke in literarne nadaljevanke v časopisju. Umrl pa je 3. januarja 1979 in je pokopan v Murski Soboti.

Sledil je nastop Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača Murska Sobota.

Po 22. uri pa je bil do polnoči možen voden ogled po razstavi Pomanjkanje, zadostnost, izobilje pod vodstvom avtorice Jelke Pšajd. Razstava prikazuje prehransko dediščino preteklega in sedanjega časa. Skozi predmete, fotografije, likovna dela, eksperimentalni film, frazeme poskuša med drugim interpretirati tudi današnji čas, ko na eni strani govorimo o vrhunski kulinariki, ki postaja, ali želi biti umetnost in je del izobilja, na drugi strani pa nasičenost, povezano z nezdravo, industrijsko prehrano, brez pravega izvora in z njo izobilje smeti, akcij in posledično preveč zavržene hrane in embalaže. 

Zmernost prehranjevanja se izgublja med izobiljem in pomanjkanjem. Zato v pomanjkanju ne govorimo samo o količinskem pomanjkanju jedi, ampak na simbolni ravni pomanjkanju zdrave, hrane s poreklom, lokalne hrane, domače hrane.  Kvaliteta prehranjevanja se izgublja v kvantiteti nizkocenovnih produktov, ki izgubljajo okus.

Hrana ni več vrednota, kot je bila v preteklosti; kar se med drugim kaže tudi v umanjkanju molitev oziroma zahval za jedi pred glavnim obrokom. Te potrebe ni več, saj hrana »zraste« v trgovinah, ne v naravi.   

Obenem pa so si obiskovalci lahko brezplačno ogledali stalno razstavo, ki predstavlja Pomurje z njegovimi naravnimi danostmi in njegove ljudi skozi kulturnozgodovinske sklope od poselitve do danes.

Nosilci različnih kultur, družbenih slojev, političnih in gospodarskih gibanj, Kelti, Rimljani, Slovani, Slovenci, Madžari, Nemci, Turki, Romi, katoličani, protestanti, judi, vsi so s koščkom svojega življenja ujeti v zbirko muzeja. 

Tako so obiskovalci v okviru tradicionalne Poletne muzejske noči lahko spoznali zgodbo o fevdalnih gospodih, meščanih, delavcih in podeželskem prebivalstvu, zgodbo o ekonomskih migracijah, vojnah in uničevanju, a tudi zgodbo o sobivanju in strpnosti.

Pri tem pa si ogledali izvirne arheološke, zgodovinske, etnološke in umetnostne predmete iz Pomurja in doživeli grajsko vzdušje v baročnem salonu.

Več fotografij v spodnji galeriji ...