»Uporaba in zloraba tehnologije«

30. julija se po vsem svetu obeležuje svetovni dan boja proti trgovini z ljudmi. Letošnja obeležitev svetovnega dneva boja proti trgovini z ljudmi se osredotoča na uporabo in zlorabo tehnologij. Tako je tema letošnjega svetovnega dne "Uporaba in zloraba tehnologije".   

Leta 2013 je Generalna skupščina Združenih narodov 30. julij razglasila za Svetovni dan boja proti trgovini z ljudmi. Letošnja obeležitev se osredotoča na uporabo in zlorabo sodobnih tehnologij, ki jih trgovci z ljudmi vse pogosteje uporabljajo za pridobivanje in nadzor nad žrtvami, po drugi strani pa lahko pripomorejo k učinkovitejšemu preprečevanju trgovine z ljudmi, pregonu storilcev, identifikaciji žrtev trgovanja in njihovi zaščiti. 

Pozornost je usmerjena na vlogo tehnologije kot orodja, ki lahko ovira, ali omogoča trgovino z ljudmi. Žal, slednja trgovcem z ljudmi ponuja številna orodja za novačenje, izkoriščanje in nadzorovanje žrtev. Njihovo delovanje na internetu tako postane hitrejše, stroškovno bolj ugodno in zagotavlja večjo anonimnost. Spletne platforme jim omogočajo, da na široko oglašujejo storitve, ki jih zagotavljajo žrtve same (npr. fotografski material). Trgovci z ljudmi prek družbenih medijev identificirajo, nagovarjajo in novačijo žrtve, vključno z mladoletniki. Slednji pa so velikokrat v želji po hitrem in lahkem zaslužku ter pridobitvi statusnih simbolov in popularnosti lahko zelo lahek plen. Zato je pomembno, da se starši s svojimi otroki in mladostniki o teh pasteh, ki jih ponuja tehnologija, pogovarjajo. Ključni korak v prizadevanjih zmanjševanja trgovanja (zlorab) in reševanja žrtev iz primeža trgovine z ljudmi pa je zmanjševanje povpraševanja po storitvah in izdelkih izkoriščanih oseb.

Dandanes organizirane kriminalne združbe svoje delovanje hitro prilagajajo družbenim, političnim, tehnološkim in drugim okoliščinam ter spreminjajočim vzorcem povpraševanja po storitvah, ki jih izvajajo žrtve trgovine z ljudmi. Digitalni prostor uporabljajo za novačenje in izkoriščanje žrtev, organizacijo njihovega prevoza in nastanitve, spletno oglaševanje in nadzor nad žrtvami ter za prikrivanje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Hkrati informacijska tehnologija omogoča anonimen stik med storilci, žrtvami in uporabniki. Še posebej so tveganju, da postanejo žrtve trgovcev z ljudmi na spletu, izpostavljeni otroci.

Organizacija Združenih narodov zato poziva države članice, da v boju proti trgovini z ljudmi usmerijo svojo pozornost tudi v kibernetski prostor in zagotovijo, da se nezakonita dejanja, ki se preganjajo zunaj spleta, učinkovito preganjajo tudi na spletu. V boj proti trgovini z ljudmi se mora aktivneje vključiti tudi zasebni sektor, še zlasti tehnološka podjetja. Ta morajo zagotoviti ukrepe za odstranitev nezakonitih in škodljivih vsebin na spletu ter za preprečevanje uporabe spletnih platform za trgovanje z ljudmi.

Evropska komisija in države članice EU bodo v prihodnjem obdobju v okviru izvajanja Strategije EU za boj proti trgovini z ljudmi za obdobje 2021–2025 in Strategije EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 okrepile tudi ukrepe za boljše obravnavanje izzivov, povezanih s sodobnimi tehnologijami.

Zloraba naprednih digitalnih tehnologij v kriminalne namene predstavlja vedno večji izziv tudi pri preiskovanju kaznivih dejanj v Sloveniji. Problematika se pojavlja pri vseh oblikah kaznivih dejanj, najbolj pa pri organiziranih in kompleksnejših kaznivih dejanjih, kamor vsekakor sodi tudi trgovina z ljudmi. Slovenska policija se na omenjeno problematiko odziva z nakupom specializiranih tehničnih sistemov in orodij ter z ustanovitvijo specializirane enote, ki bo tovrstne sisteme in orodja maksimalno izkoriščala. Prav tako potekajo dejavnosti na področju prilagoditve zakonodaje proaktivnega delovanja policije na spletu. Na tem področju pomembno vlogo igra tudi mednarodno policijsko sodelovanje. V okviru tega policija sodeluje v projektu Evropske multidisciplinarne platforme proti kriminalnim grožnjam (European Multidisciplinary Platform Against Criminal Threats, EMPACT THB - Hackathon), ki je osredotočeno na odkrivanje trgovine z ljudmi na spletu.

V Sloveniji je Policija v letu 2021 prepoznala 40 žrtev trgovine z ljudmi, od tega:
- 39 žensk, - so bile vse žrtve spolno izkoriščane in - največ žrtev je bilo iz Dominikanske republike (18).
Obravnavanih je bilo 18 osumljencev, od tega 13 moških, 3 ženske in 2 pravni osebi, so zapisali na Ministrstvu za notranje zadeve.

FOTO: Pixabay.