Suša povzročila veliko škodo, zbornica želi razglasitev naravne nesreče

Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) še vedno zbirajo podatke o škodi zaradi suše, vendar je situacija že zdaj jasna. Po besedah Romana Žvegliča je škoda po njihovi oceni že sedaj presegla škodo iz leta 2017, ko je bila zaradi tega razglašena naravna nesreča.

"Naravne nesreče nam ne prizanašajo. Po naših podatkih in po podatkih Agencije za okolje je jasno, da se kmetijska suša pojavlja na skoraj vseh območjih Slovenije," je povedal predsednik KGZS Roman Žveglič. 

"V primerjavi z letom 2017, ko je bilo škode zaradi suše približno 65 milijonov evrov, smo letos po naših podatkih to že presegli," škodo ocenjuje Žveglič in dodaja, da se bo, če se bo suša v avgustu nadaljevala, škoda še povečala. V zbornici sicer še vedno zbirajo podatke o stopnji poškodovanosti kultur, a je situacija po njegovih besedah jasna.

"Prizadete so bile vse kulture: zelenjava, sadje, poljščine, žit je med 20 in 30 odstotkov manj, velik problem je tudi na travinju. Pri koruzi je velika težava na prodnatih tleh, saj plodov sploh ni, zato jo nekateri kmetje že silirajo. A energetsko je to revna krma," je v izjavi za javnost povedal Žveglič.

Kot je še dodal, so najhuje prizadeti živinorejci, ki imajo velik izpad krme za živali. Kmetom sicer svetujejo, naj posejejo sudansko travo ali proso, a če ne bo dežja, se lahko izkaže, da je bil to le še dodaten strošek, ki ni prinesel velike koristi. V trenutni situaciji si živinorejci težko privoščijo odkup koruze in drugih krmnih rastlin. "Cene žita so tako visoke, da mleko in meso tega ne preneseta," dodaja. Žita na svetovnem trgu so z lanskih 250 evrov za tono skočila na 400 in več evrov, je opozoril.

Na zbornici bodo pristojnemu ministrstvu zato predlagali razglasitev naravne nesreče zaradi suše, je še povedal Žveglič, ki pričakuje, da jim bo država prisluhnila. Zakonsko določena meja je bila po njegovih besedah že zdavnaj presežena. To bi omogočilo tudi sprejetje interventnega zakona za ublažitev posledic. 

Padavin še vedno ni na vidiku

Za izdatno izboljšanje sušnih razmer v vodotokih in podzemnih vodah bi potrebovali več dnevno obilno deževje, ki pa jih še ni na vidiku. Letošnji julij je bil četrti najbolj suh in drugi najbolj vroč v zgodovini meritev v zadnjih 70. letih, poroča ARSO.

ARSO tudi poroča, da je vodnatost rek povsod po državi nizka in ustaljena s trendom počasnega zmanjševanja, kar še zlasti velja za reke na južnem in severnem Primorskem in Notranjskem, pa tudi za Dravo, Savo in Ljubljanico. Pretoki nekaterih rek na omenjenih območjih v juliju, glede na primerjalno obdobje zadnjih 30 let, še niso bili tako nizki in so primerljivi z avgustovskimi pretoki v najbolj sušnih letih 2003, 2007 in 2012.

Kot so dodali, to kaže na zelo zgodnji pojav letošnjih sušnih razmer, ki bi se lahko avgusta ob morebitnem nadaljevanju padavinskega primanjkljaja še zaostrovale. Manjše reke v severovzhodni in vzhodni Sloveniji imajo ta čas še vedno pretoke blizu običajnih poletnih.

Foto: izrez videa