Prinaša obvezno »štempljanje« le dodatne stroške ali tudi odpravo kršitev?

Minister za delo Luka Mesec pravi, da bodo k predlogu zakona o evidencah na področju dela še en mesec sprejemali predloge in popravke, prav tako »se lahko pogovarjamo« o drugačnih določitvah v svobodnejših poklicih.

Do zdaj so imeli vaši zaposleni svobodo pri določanju delovnega časa, saj je bolj pomembno opravljeno delo kot navzočnost zaposlenega v pisarni, zdaj pa bo vlada Roberta Goloba to svobodo omejila. Ministrstvo za delo, ki ga vodi Luka Mesec, je pripravilo zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki med drugim na novo opredeljuje pojem delavca in predvideva podrobnejše vodenje evidenc o izrabi delovnega časa.

Do zdaj se je lahko za vsakega zaposlenega vodila evidenco tako, da se je obkljukala le navzočnost delavca na delovnem mestu in da je opravil osem ur dela na dan. Po novem pa bo treba vpisovati tudi podatek o času prihoda delavca na delo in odhoda z dela, obsegu izrabe odmora med delovnim časom in podobno. Vse to pa bo obvezno v elektronski obliki, pri čemer se bodo morali beležiti tudi vsi morebitni posegi v evidenco.

Ministrstvo sicer še do konca avgusta sprejema pripombe in predloge k zakonu, potem pa mora predlog zakona potrditi še vlada pred obravnavo v državnem zboru. 

Evidence bo treba voditi tudi za študente, honorarne sodelavce ...

Predlog zakona dopolnjuje definicijo delavca tako, da se kot delavec šteje tako delavec, ki dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kot tudi delavec, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu, pod pogojem, da ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca.

Torej bo po novem treba evidence voditi ne samo za redno zaposlene, ampak tudi za študentsko delo, delo na podlagi avtorske in podjemne pogodbe, delo poslovodne osebe, ki ni v delovnem razmerju, osebe, ki opravlja delo zaradi usposabljanja ...

Kaj vse bo po novem treba beležiti?

Zakon zdaj delodajalce zavezuje, da v okviru zahtevanih podatkov v zvezi z evidenco o izrabi delovnega časa zahteva le podatek o številu opravljenih ur, ne pa tudi podatka o začetku in koncu dnevnega delovnega časa in podobno. Da bi lahko inšpektorji učinkovitejše nadzirali spoštovanje zakonodaje, zakon predlaga, da se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo še podatki:

Kako bo rešeno delo od doma, delo na terenu?

S tem predlogom je več težav. Takšne rešitve se zdijo v času, ko se pogovarjamo o delu od doma, o delu na daljavo, o digitalnih nomadih, vprašljive. Kako se bo štempljal nekdo, ki nekaj ur na dan preživi v pisarni, nekaj ur dela v popoldanskem in večernem času, medtem pa še odgovarja na službeno e-pošto in sprejema službene klice? Mar ni v takih primerih bolj kot število opravljenih ur pomembno to, da je delo opravljeno? So imeli pisci zakona v mislih manjša in družinska podjetja?

V trenutnem predlogu zakona pa ni nikjer določeno, kako bi se urejale evidence v primeru dela na daljavo oziroma od doma.

Obvezno elektronsko vodenje evidence in mesečno obveščanje delavcev o opravljenih urah

Medtem ko so podjetja lahko do zdaj evidenco o izrabi delovnega časa vodila ročno, denimo s kadrovnikovim vpisom v razpredelnico za vse delavce hkrati, pa predlog zakona zahteva obvezno vodenje evidence v elektronski obliki, da bi zagotovili »boljšo verodostojnost te evidence, hkrati pa bo ta predstavljala podlago za učinkovitejši inšpekcijski nadzor«. Hkrati se bodo morali beležiti vsi posegi v evidenco, tako da naknadna sprememba podatka vsebuje tudi razlog spremembe in čas vpisa spremembe.

Delodajalec bo moral delavcu zagotavljati vpogled v podatke iz evidence, prav tako pa ga bo moral pisno obvestiti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za prejšnji mesec do konca plačilnega dne. 

Predvidene globe za kršitelje

Do zdaj sankcij za odgovorne osebe ni bilo, po novem pa bodo od 150 do 2 tisoč evrov. Po novem se tako z globo od 1.500 do 20 tisoč evrov kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne vodi, hrani ali ne posodablja evidenc, delavca pisno ne obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa. Za manjše delodajalce je predvidena globa od 300 do 8 tisoč evrov, delodajalce posameznike pa od 150 do 1.200 evrov, poroča časnik Finance.

Foto: Pixabay