Samo toliko pokojnine? Pa vse življenje sem garal!

Tako nekako bomo razmišljali vsak mesec, čez približno 30 - 35 let, ko bomo pogledali na svoj bančni račun. Pa nam je resnično vseeno kaj bo, ko bomo stari 60-65 let in ko bomo želeli v pokoj? Lahko na področju pokojnine kaj naredimo, poskrbimo in se že danes pripravimo na boljšo in varnejšo prihodnost? Meni že ni vseeno! 

Danes živimo v zelo spreminjajočih se in nepredvidljivih časih. Že leta nazaj je bilo težko napovedati kaj se bo v prihodnosti dogajalo z gospodarstvom danes pa je to še veliko težje.  Glede na trenutno dogajanje je nemogoče napovedati kaj nas čaka čez 5, 10 ali morda 20 let. Nekateri pravijo, da bo evro propadel drugi, da se to ne more zgoditi, spet tretji se sprašujejo kaj bo z dolarjem, Ameriko, Evropo in kaj s Kitajsko. Koliko časa bo vrednost zlata še rastla in kdaj bo počil zlati balonček? Kdaj bodo cene nepremičnin padle? Iz zgodovine nam je znano, da so bili v kriznih časih vedno prisotni tako poraženci kot tudi zmagovalci, ki so znali težke čase izkoristiti za nove priložnosti in situacijo obrniti sebi v prid. In jaz? Bom pri vprašanju svoje pokojnine zmagovalec ali poraženec? Kaj lahko jaz danes, kot 30 letna oseba storim, na kaj lahko jaz danes vplivam v povezavi z mojo pokojnino? 

Verjamem, da sedaj ko smo mladi, nas večina ne razmišlja in ne namenja toliko pozornosti temu kaj bo, ko bomo stari. Sredstva namenjamo za nove mobitele, avtomobile, potovanja, stanovanje ter družino. Za stvari, ki nam bogatijo sedanjost. Kaj pa naša prihodnost? Katere stvari bodo bogatile naš vsakdan v prihodnosti? Se kdaj vprašamo ali si bomo takšno udobje lahko privoščili tudi, ko bomo v pokoju? Glede na trenutno situacijo na področju pokojnin, ne verjamem. Moramo pa se zavedati, da je lahko ravno mladost naša velika prednost, če začnemo danes razmišljati o svoji pokojnini. 

Ko se o tem pogovarjam z ljudmi dostikrat naletim na znamenite fraze kot so: jaz imam za svojo pokojnino poskrbljeno; prodal bom svojo firmo; imam nepremičnino, ki jo oddajam; imam vse v zlatu in to je vse kar potrebujem; denar nalagam v različne sklade in naložbena zavarovanja ipd. Seveda je dobro, da imamo za pokojnino poskrbljeno tako, da so naše naložbe čim bolj razpršene in da ne stavimo vse na enega konja, kot to ljudje prepogosto počnejo. Problem nas mladih pa je, da nimamo veliko kapitala, ponavadi nismo lastniki nepremičnin, ki bi jih lahko oddajali, si ne moremo privoščiti večjih nakupov zlata in če že imamo svoje podjetje je le-to še v razvoju in še nima velike vrednosti. Imamo pa po drugi strani eno veliko  prednost in to je naša mladost! 

Kaj bo torej z našimi pokojninami čez 30-35 let? Ali bo takrat sploh še kaj denarja za pokojnine glede na to, da nas mediji opozarjajo, da tega denarja dejansko že za današnje pokojnine enostavno ni več? Kar lahko naredimo na tem področju je predvsem to, da sami poskrbimo zase in si ustvarimo zagotovljeno obliko pokojnine, ki ne bo odvisna ne od države, ne politike in ne od gospodarstva. 

Za varčevanje nismo nikoli premladi. Prednost mladosti je, da si lahko že z manjšimi zneski, ki jih danes ne bomo pogrešali in jih vlagamo v garantirane oblike varčevanja na dolgi rok, čez 30-35 let, zagotovimo velike vsote privarčevanih sredstev. Za boljšo predstavo to v praksi pomeni, da mora oseba, ki je 20 let odlašala z varčevanjem, pri starosti 50 let varčevati skoraj 6 krat več kot oseba, ki je začela varčevati pri 30 letih.

Iz lastnih izkušenj vam lahko svetujem, da na področju svoje pokojnine najprej poskrbite za zdrav temelj, se odločite za garantirano obliko varčevanja in šele nato dodajajte druge, tvegane oblike naložb. 

Miha Vodopivec, finančni skrbnik PE Ljubljana

www.financnahisa.si