Bobnar: »Prihodnost na delu trga ne bo svetla«

Septembra beležimo rekordno nizko brezposelnost, le 52.043 registriranih brezposelnih oseb. Prihodnost pa ne bo tako svetla, je opozoril generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje Mitja Bobnar. Konec leta lahko pričakujejo nekaj čez 60.000 brezposelnih, ob zaostritvi razmer zaradi podražitev energentov in drugih dobrin pa bi bil lahko skok tudi mnogo večji.

Bobnar je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil, da je bilo septembrsko število registriranih brezposelnih najnižje v samostojni Sloveniji. Še nižje pa je bilo oktobra 1990, in sicer 51.969. Zaradi ugodnih gibanj na trgu dela se Slovenija lahko pohvali z eno najnižjih stopenj anketne brezposelnosti. Avgusta je bila pri nas 4,1-odstotna, povprečje v EU je 6 odstotkov, je spomnil na podatke evropskega statističnega urada Eurostat.

Bobnarja veseli, da se brezposelnost znižuje v vseh pomembnejših segmentih. V starostni strukturi se je letos najbolj skrčila brezposelnost v skupini od 30. do 39. leta, v izobrazbeni strukturi kategorija brezposelnih s poklicno izobrazbo, po razlogih prijave pa kategorija presežnih delavcev oziroma stečajnikov.

Konec septembra je bilo v evidenci brezposelnih v Sloveniji 50,9 odstotka žensk, 17,8 odstotka mladih med 15. in 29. letom, 39,9 odstotka starih 50 let in več, 14,4 odstotka iskalcev prve zaposlitve, 17 odstotkov presežnih delavcev in stečajnikov ter 52,1 odstotka dolgotrajno brezposelnih.

17 odstotkov brezposelnih je neposredno zaposljivih

V evidenci na zavodu je po Bobnarjevi oceni okoli 9 tisoč neposredno zaposljivih oseb, ki so primerne starosti, imajo primerno izobrazbo, kompetence, znanje ter so brez kakšnih zdravstvenih omejitev, kar predstavlja 17 odstotkov vseh brezposelnih.

Ostalo so ranljive skupine: 40 odstotkov brezposelnih je starejših od 50 let, tretjina jih ima osnovnošolsko izobrazbo ali manj, 17 odstotkov je invalidov. "Vse to so osebe, ki potrebujejo neko dodatno obravnavo, dodatno pomoč, dodatne aktivnosti zavoda," je povedal generalni direktor.

Izrazito zmanjševanje števila brezposelnih pa povečuje razkorak med ponudbo ustreznega kadra in povpraševanjem. Letos se tako nadaljuje veliko povpraševanje delodajalcev, v prvih devetih mesecih leta so medletno sporočili 15,5 odstotka več delovnih mest. Prav zato prihaja do uvoza delovne sile. "Tako bomo letos najverjetneje uvozili ali podaljšali dovoljenje za delo 63 tisoč delavcem iz tujine, kar je enormna številka," je navedel. 

Prihodnost ne bo tako svetla

"Prihodnost pa ne bo tako svetla," je opozoril. Brezposelnost se bo v zadnjih mesecih letošnjega leta nekoliko povečala. Pričakovati je sezonski priliv mladih, ki so zaključili izobraževanje, ter delavcev iz gradbeništva in podobnih panog, ki do pomladi niso tako aktivne, na trg dela, je pojasnil. Konec leta je po njegovih besedah tako pričakovati nekaj čez 60 tisoč registriranih brezposelnih oseb. 

Kaj bi za evidenco brezposelnih pomenila dodatna podražitev energentov in drugih potrebščin ter morebitno pomanjkanje materialov, pa je prezgodaj ocenjevati, je menil Bobnar. Panoge, ki bi bile lahko najbolj ogrožene, so sicer tiste, ki so stroškovno zelo vezane na energente, in tiste, ki bodo lahko imele podražitve na drugih ravneh. Če bi se razmere zaostrile, bi brezposelnost lahko skokovito porasla, se boji prvi mož zavoda.

Izkušnje zavoda po njegovih besedah kažejo, da ukrepi, kot sta subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, veliko pripomorejo k ohranjanju dejavnosti. Tudi zato določeni delodajalci med epidemijo niso zapirali podjetij, niso množično odpuščali delavcev. V preteklosti naj bi bilo na ta način zaščitenih okoli 250 tisoč delovnih mest, piše STA.

Foto: arhiv Pomurec