Slovenci danes praznujemo dan reformacije

Na današnji dan, 31. oktobra, od leta 1992 v Sloveniji praznujemo dan reformacije, ki je tudi dela prost dan. Dan reformacije praznujemo v spomin in opomin o pomenu slovenskega jezika. Prve zapisane besede v slovenskem jeziku je leta 1550 zapisal Primož Trubar.

Reformacijo je v začetku 16. stoletja sprožil profesor biblične teologije Martin Luther. Luther je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v Wittenbergu v Nemčiji obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako opozoril na krizo v njej. Začelo se je reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve in tudi do nastanka novih cerkva.

Začetki reformacije
Reformacija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške cerkve. Družbenopolitične razmere v srednjem veku so bile vse manj kot ugodne za tedanje prebivalce. Turški vpadi, kmečki upori, širjenje bolezni, visoki davki vse to je povzročilo, da so bili revni še bolj revni, fevdalci nezadovoljni, pridružili so se tudi meščani in kmetje.Na drugi strani pa je bila Cerkev, ki je bogatela. Pobirala je odpustke, slavila relikvije ... Vse to so bili vzroki, ki so povzročili reformacijo rimskokatoliške cerkve.

Rojstvo slovenskega knjižnega jezika
Ob dnevu reformacije, ki je v Sloveniji državni praznik, obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. V času reformacije, ki se je začela v Nemčiji, smo Slovenci dobili prvo knjigo v maternem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh − Katekizem, ki ga je leta 1550 napisal Primož Trubar.

Primož Trubar (1508-1586) je v slovenskem prostoru bil osrednja osebnost tega gibanja. Katekizmu je nato dodal še Abecednik, kjer se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora. Trubar je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali slovenski protestantski pisci. Trubar je širil luteranstvo po Sloveniji, vendar se je po protireformaciji Habsburške Monarhije, to ohranilo le v Prekmurju. Pred začetkom pisanja in izdajanja cerkvene literature je Primož Trubar moral rešiti vprašanje slovenskega knjižnega jezika. Za osnovo je vzel ljubljanski mestni govor z vplivi gorenjskega in dolenjskega narečja, za črkopis pa je najprej izbral gotico, nato pa latinico. Slovenci smo leta 1575 v Ljubljani dobili prvo tiskarno, tiskarja Janža Mandelca. Poleg Trubarjevih knjig je bila leta 1566 napisana Otročja biblija ter leta 1567 Postila slovenska, ki ju je napisal Sebastjan Krelj. Jurij Dalmatin je leta 1584 prevedel celotno Sveto pismo, Adam Bohorič pa je leta 1584 napisal prvo slovensko slovnico z naslovom Zimske urice. Hieronim Megiser je leta 1592 napisal Nemško-latinsko-slovensko-italijanski slovar.

Največ protestantov v Prekmurju
V Sloveniji največ pripadnikov evangeličanske cerkve živi v Prekmurju. Še danes je približno četrtina protestantov in kalvinistov v teh krajih. Med kulturnimi ustvarjalci v Prekmurju je bil pomemben Štefan Küzmič, ki je v prekmurščino prevedel Novo zavezo. Tukaj se je največ protestantov ohranilo zato, ker je ozemlje v 16. stoletju spadalo pod Ogrsko, kjer je večina prebivalstva sledila veri svojih protestantskih zemljiških gospodov.