FOTO: V murskosoboški knjižnici se je odvil »Pravljični večer za odrasle«

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je v torek, 15. novembra 2022, potekal "Pravljični večer za odrasle."

Zbrane je nagovorila mag. Klaudija Šek Škafar, direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Pove, da je omenjen dogodek "Pravljični večer za odrasle," projekt Mariborske knjižnice, ki ga izvajajo v sodelovanju s partnerskimi in pridruženimi knjižnicami. Partner tega projekta je tudi Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. V teh dneh so splošne knjižnice prizorišče različnih dogodkov, s katerimi želijo nagovoriti vse obiskovalce iz lokalnih skupnosti, zveste obiskovalce knjižnic, pa tudi tiste, ki v knjižnice ne zahajajo. Letošnja rdeča nit, tedna in dneva splošnih knjižnic je povabilo: "Izvolite (v) knjižnico." Splošne knjižnice imajo pomembno vlogo v življenju vseh članov družbe, zato omenjeno povabilo velja za vsakogar. Nato pa doda, da jih bodo na tem pravljičnem večeru morda zgodbe pripovedovalcev ponovno odnesle v otroštvo in bodo nemara za hip pozabili na skrbi in obveznosti, ki jih imajo ter se prepustili drugačnemu svetu.

Metka Celec, sodelavka na mladinskem oddelku v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, pa je zbrane nagovorila s naslednjimi besedami:"Če bi vas danes nagovorila, kaj vse se je v preteklosti zgodilo, dogodilo na dan 15. november, bi bilo preveč naštevanja. Za pravljičarje pa je zagotovo današnji dan v sezoni pripovedovanj 2022/2023 pomemben, saj s omenjenim pravljičnim večerom začenjajo svojo pripovedovalsko pot po Sloveniji."

Nato pa je predstavila instrument ukulele, ki prihaja s Havajev, ki pa naj bi imel kar dva pomena: skakalna bolha, in če besedo ukulele razdelimo na dva dela, pomeni še: hvaležnost, ki prihaja. Gre za instrument, ki prinaša veselje iz Pacifiške obale. Ob tem je predstavila Ado Lovenjak, ki je pripovedovanje obogatila z igranjem omenjenega instrumenta.

Pravljični večer za odrasle so tokrat obogatili s svojim pripovedovanjem: Sabina Kotnik iz Mariborske knjižnice; Liljana Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj; Brigita Lavrič iz Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto; Suzana Slavič iz Mariborske Knjižnice ter Vesna Radovanovič iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota.

Sabina Kotnik je ljubiteljem pravljic tokrat povedala zgodbo "Najdenica“, ki je nastala po delu Vampir makedonskega pisatelja P. A. Andreevskega, o tem, kako je Najdenici umrl mož Najden, katerega duša je ostala na tem svetu in dela zgago vaščanom. Saj ni mogel oditi s tega sveta, ker je Najdenica pustila, da se ji je skril v srce.

Liljana Klemenčič  je nato predstavila zgodbo iz knjige: "Italijanske pravljice" avtorja Itala Calvina, ki je po vzoru bratov Grimm pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Gre za pravljico, kjer je v nekem mestu živel oče, ki je imel tri sinove ter konja, osla ter pujsa. Kralj pa je imel hčerko edinko. Kralj je razglasil, da bo dal svojo edino hčer za nevesto tistemu, ki bo naredil tako ladjo, ki bo šla po vodi in po kopnem, kar je tudi uspelo narediti najmlajšemu sinu. Zgodba ima srečen konec, saj se je najmlajši sin na koncu poročil s kraljevo hčerko. Osrednja misel te zgodbe, pa je ta, da bi le obstajala taka ladja, da bi se vse bogastvo sveta po svetu pravično razdelilo, kot je svoje bogastvo na koncu razdelil najmlajši sin.

Brigita Lavrič, pa je povedala slovensko ljudsko pravljico: „Samson in čevljarček.“ Glavni junak pripovedi je čevljarček, ki je veliko rajši lagal kot pa zabijal žeblje v podplate. Nekega dne ga je pot zanesla mimo orjaka Samsona, ki je sedel pred svojo bajto in se grel. Mali pogumni čevljarček se je odločil, da ga bo izzval na tekmovanje v moči in Samson je sprejel. Dobila sta se naslednji dan in preizkusila v različnih stvareh. V drobljenju ter metanju kamenja ter zobanju češenj. Kljub orjakovi moči in čevljarčkovi nemoči je čevljarček vedno zmagal, saj je pri vsakem izzivu goljufal. Vendar pa se mu je ponesrečilo pri zadnjem izzivu. V zgodbi še nastopata ženica, ki v svoji želji po stiku s pokojnim možem nasede čevljarčkovim lažem ter ženičin sin, ki poskuša razkrinkati lažnivca, a vendar mu tudi on ni kos.

Suzana Slavič pa je obiskovalce pravljičnega večera popeljala v zgodbo, ki prihaja iz Hrvaške. V tej zgodbi sta kralj in kraljica imela sina edinca, ki so mu pripravili slavje za zrelost. Ta je na ta dan na travniku srečal majceno drobno vilo s kronico, ki se je zaradi ljubezni, ki je vzklila med njima, spremenila v človeško obliko. Vendar preden sta se poročila, mu je postavila pogoj, da bo ostala pri njem samo, če bo ostal samo njen. Mlad kraljevič pa ni držal obljube svoji vili, saj je na pogrebu svojega očeta pogledal drugo žensko. Takrat se je njegova žena spremenila nazaj v vilo ter izginila. Ko je kraljevič končno spoznal svojo zmoto, je hitel svojo vilo poiskat. Vendar je bilo prepozno. Ostarel je sam in svoje vile nikoli več ni videl, saj je prelomil obljubo, ki ji jo je dal.

Vesna Radovanovič, pa je na koncu povedala pravljico "Čudežne oči". V osrčju Frizije je živel potegnjen, suh pek po imenu Fouke. Foukejeva žena Hilda je bila majhna in lepo zalita. Hilda je spoštovala svojega pravičniškega moža, pa tudi rada ga je imela. Toda njeno srce je hrepenelo po tem, da bi ji mož naklonil še kaj več kot zgolj hvalevredno pravičnost. Neko dopoldne je Fouke, prišel domov in v svoji postelji našel neznanca, ki je ležal v Hildinih zalitih nedrih. Na vsesplošno presenečenje pa jo je obdržal, češ da ji odpušča. Na dnu srca pa Fouke ni mogel odpustiti Hildi. A v nebesih njegovo pretvarjanje ni bilo dobro sprejeto. Zato je vsakič, ko je Foukeja navdalo skrivno sovraštvo do Hilde, k njemu prišel angel in mu v srce spustil droben kamenček. Angel, ki je prinašal kamenčke v njegovo srce, mu je neke noči prišel povedat, kako lahko ozdravi od svojega gorja. Za prizadeto srce je obstajalo zdravilo. Fouke bi potreboval čudežne oči – oči, ki bi lahko pogledale nazaj na začetek njegove prizadetosti in videle Hildo ne le kot ženo, ki ga je prevarala, marveč kot šibko žensko, ki ga je potrebovala. Fouke je nato iskreno zaprosil za čudežne oči, ki mu jih je obljubil angel. In angel mu jih je dal. Angel je držal obljubo. Enega za drugim je odnašal kamenčke iz Foukejevega srca, čeprav je trajalo kar nekaj časa, preden je odstranil vse. Na koncu je Fouke Hildo povabil nazaj v svoje srce. Gre za pravljico o odpuščanju, ki je najtežja naloga ljubezni, pa tudi najbolj drzna. Odpuščanje je moč ljubezni, da premaga zakon narave. 

Več fotografij v spodnji galeriji …