S prižigom prve svečke vstopamo v advent

Danes je prva adventna nedelja. S tem je nastopil čas, ki nas opominja, da se že bliža konec leta 2022. Kristjani danes začenjajo adventni čas ali advent, ki je zanje čas pričakovanja in priprave na božič, izraz pa po Evropi in drugod po svetu uporabljajo tudi neverujoči.

Ime advent izhaja iz latinske besede adventus, kar pomeni prihod.To je čas, ki ni omejen na točno število dni, odvisen je od koledarja posameznega leta, se pa vedno začne štiri nedelje pred božičem in zaključi dan pred božičem, to je na 24. december.

Gre predvsem za krščanski praznik, verniki pa se običajno zbirajo pri mašah, ko je okrasitev cerkve v vijolični barvi. Najbolj značilno znamenje adventa je adventni venec, na katerem so štiri svečke, za katere velja, da vsako nedeljo prižgejo eno dodatno. Na zadnjo nedeljo pred božičem tako gorijo vse štiri sveče. Čas adventa za kristjane pomeni pripravo na praznovanje božiča, advent pa pomeni čas dobrot, veselja in praznovanja tudi za nekristjane.

Adventnega časa pa ne praznujejo samo v Katoliški cerkvi, tudi v Evangeličanski cerkvi čas adventa praznujejo na zelo podoben način. Nekoliko drugače je v Srbski pravoslavni cerkvi, kjer se advent začne s postom, vedno 40 dni pred pravoslavnim božičem.

Prva adventna nedelja je vedno prelomnica in nov začetek. Eno obdobje je zaključeno, začenjamo z novim, zato smo vsi v nekem novem pričakovanju, kaj se bo zgodilo, kaj bo prinesla nova priprava na božič. Tudi slovenski december je svečan, v lučkah, v pričakovanju in lahko celo rečemo, da je do skrajnosti skomercializiran. Vse je povezano z darili in slovesnimi večerjami, kakor da bi med letom stradali in je sedaj napočil čas, ko si končno lahko nekaj privoščimo. V resnici pa se zgodi, da nas ves ta svetleči šarm in reklame potegnejo v svet iluzij in nam pričarajo neke namišljene vrednote. Vse to nas vedno bolj oddaljuje od prave vsebine adventa in božiča.

V zadnjih desetletjih pa advent ni samo verski praznik, praznujemo ga domala vsi. Gre za čas prižiga prazničnih luči v mestih, obiska božičnih sejmov ali bližnjih stojnic in krašenja domov v praznično vzdušje. Običajno se poveča gneča v trgovskih centrih, naše denarnice pa se hitro praznijo. Povsod nas spremljajo vonj po cimetu, jabolkih in sveže pečenem pecivu. Zares veselja in dobrot poln čas. To je tudi prav poseben čas za naše najmlajše, ko jih obiščejo kar trije dobri možje: Miklavž, Božiček in Dedek mraz, vsak s svojo košaro daril.

FOTO: Pixabay in arhiv Pomurec.