5 pogostih vprašanj o krstu

Rojstvo otroka je za vsako družino vesel dogodek, hkrati pa prinese tudi veliko skrbi in odgovornosti. Ena od teh je tudi krst otroka, ki je za nekatere starše povsem samoumeven, drugi so mnenja, da bi se o tem moral otrok odločiti sam, tretji pa se zanj odločijo iz lepe navade, ki sodi k rojstvu otroka.

 

Krst otroka je prvi in najpomembnejši zakrament, saj z njim otrok začenja novo življenje kot božji otrok. S krstom se otroku izbrišejo vsi grehi, vključno z izvirnim grehom, hkrati pa je to prvi korak k veri.

Razlogov za krst otroka je torej veliko, kljub temu pa se mnogim postavlja o njem veliko vprašanj, na katera bomo skušali odgovoriti v nadaljevanju.

1. Kako poteka sveti krst?

Krst lahko poteka med sveto mašo, ali pa takoj po njej, odvisno od župnije. Pri krstnem obredu krščenec najprej izrazi željo, da je krščen, in namen, ki ga vodi k temu. Pri krstu otrok to željo izrazijo starši in krstni boter, prav tako pa otrok prejme tudi svoje krstno ime, ki je ime svetnika ali svetnice, ki je otrokov krstni zavetnik.

Bistveno dejanje krsta je, ko duhovnik krščenca trikrat oblije z vodo in pri tem izgovarja »Ime krščenca, jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« Temu sledi maziljenje s sveto krizmo, krščenca pa duhovnik pokrije z belim prtičkom ali oblačilom.

Oče pri velikonočni sveči prižge krstno svečo in jo izroči duhovniku, ta pa jo izroči nazaj staršem. Na koncu duhovnik pokriža krščenca na čelo, za njim pa ga pokrižajo še starši in botri.

2. Kdaj krstiti otroka?

Kdaj otroka pripeljati h krstu, ni točno določeno, saj je to v prvi vrsti odločitev staršev. Seveda je smiselno, da se za to odločijo čim prej, saj bo le tako otrok očiščen izvirnega greha in bo postal božji otrok.

Običajno so otroci stari od 3 mesecev naprej, nekateri več drugi celo manj, kar pa je v največji meri odvisno od staršev, saj oni najbolje poznajo svojega otroka.

Vendar pa za krst ni nikoli prepozno. Nekateri se zanj odločijo šele v obdobju odraslosti, najpogosteje takrat, ko se želijo cerkveno poročiti, saj so za to potrebni vsi trije zakramenti.

3. Kaj potrebujemo za sveti krst?

Čeprav je krst vesel dogodek, pa zahteva tudi nekaj priprav, pred tem pa je potrebno urediti tudi nekaj dokumentacije. Med drugim potrebujete:

- potrdilo o udeležbi na pripravi za krst; potrdilo vam izda duhovnik, kjer ste imeli pripravo na krst, najpogosteje pa je to domača župnija, kar pa ni nujno;

- če je krst v drugi župniji, potem potrebujete tudi pisno dovoljenje duhovnika župnije, kjer ima otrok stalno bivališče;

- krstno svečo,

- bel prtiček oziroma belo oblačilo za otroka,

- družinsko knjižico, če jo imate,

- boter pa potrebuje tudi pisno potrdilo domačega župnika o sposobnosti za botrsko službo oziroma o opravljenih zakramentih.

Za vsakega krščenca pa je potrebna predvsem vera. Ker majhni otroci še ne morejo imeti osebne vere, so zato krščeni v veri staršev in botrov.

4. Kdo je lahko krstni boter?

Krstni boter je lahko eden ali pa sta dva, pri čemer to nista starša krščenca. Zanj je pomembno, da ima vse tri zakramente – krst, obhajilo in birmo, star pa mora biti vsaj 16 let.

Če prihaja iz druge župnije, mora imeti dokazilo o opravljenih zakramentih, ki ga dobi v svoji domači župniji.

Za botra je pomembno, da živi po krščanskih načelih, moli in redno obiskuje sveto mašo. Če je poročen, mora biti cerkveno, torej boter ne more biti nekdo, ki je civilno poročen ali živi v izvenzakonski skupnosti.

Boter običajno prinese za krst darilo, vendar to še ne pomeni, da bo otroka zalagal z darili in denarjem ob praznikih in posebnih priložnostih.

V ta namen lahko izbere majhno pozornost s simbolnim pomenom, ki jih ponuja Škofijska knjigarna. Vloga botra je namreč veliko bolj pomembnejša kot dajanje daril, saj otroku predstavlja največji zgled d svojim življenjem in vero.

5. Kakšna je vloga staršev pri svetem krstu?

Starši se skupaj z župnikom župnije dogovorijo za termin svetega krsta. Poklicati je potrebno dovolj zgodaj, saj imajo starši pred tem še pripravo na krst. Na pripravo za krst starša prineseta družinsko knjižico, ob tem se podpišejo vsi podatki za krstno knjigo, starši pa so seznanjeni s tem, kaj sploh je krst, zakaj otroka krstiti in njegov pomen.

Cerkev ne priznava izvenzakonske skupnosti in še leta nazaj se je striktno držala svojega načela, da morajo biti starši cerkveno poročeni, če želijo krstiti otroka. Danes to ni več pogoj, saj otrok ne sme biti prikrajšan za zakrament krsta, če starša nimata zakramenta svetega zakona.

Krst je skupaj z obhajilom in birmo temelj krščanskega življenja. Če želite svojega otroka vzgajati v krščanski veri, je to prvi korak, ki ga morate storiti čim prej po rojstvu otroka.

* Oglasno sporočilo