VIDEO: Narodni muzej Slovenije deluje že več kot 200 let

Narodni muzej Slovenije je najstarejša muzejska ustanova na Slovenskem. 

Poslanstvo Narodnega muzeja Slovenije je varovanje, vrednotenje, raziskovanje, interpretiranje in razstavljanje ter promocija narodne kulturne dediščine.

Zamisel za osnovanje nacionalnega muzeja sega v daljno preteklost, saj so prve idejne korake naredili že baron Žiga Zois pl. Edelstein s svojim krogom razsvetljencev. Prihod Francozov in ustanovitev Ilirskih provinc sta namero odložila. Neposreden povod pa so leta 1821 dali udeleženci znamenitega ljubljanskega kongresa, saj so na srečanju izpostavili dejstvo, da dežela Kranjska nima svojega muzeja.

Predlog so podali deželnim stanovom, ki so 15. oktobra 1821 sprejeli odločitev za ustanovitev domovinskega muzeja. Izdali so razglas, v katerem so poudarili, da bo kulturni hram zbiral vse predmete s področja narodove ustvarjalnosti, zgodovine dežele, nacionalnega slovstva, izdelke človeških rok in neprecenljiva bogastva narave.

Že v prvem desetletju so prejeli dragocene darove, umetnine in artefakte različnih darovalcev, med njimi starine župana Hradeckega, numizmatično zbirko Jožeta Repežiča, etnografske zbirke škofa Barage ter duhovnika Knobleharja, Zoisovo zbirko mineralov, Hohenwartove kolekcije školjk in druge predmete. Pozneje se je fond razširil tudi zaradi pomembnih in presenetljivih arheoloških odkritij – Vače, Ljubljansko barje, Šmarjeta, Mokronog, Drnovo pri Krškem in še bi lahko naštevali.

Prvo izključno kulturi namenjeno poslopje

Deželni muzej je imel najprej prostore v Pogačnikovi hiši na Salendrovi ulici v Ljubljani, že oktobra 1831 pa so slavnostno odprli muzej v stavbi Liceja. Leta 1882 pa je bilo za muzej prelomno, saj je Deželni zbor sklenil, da se začne zidati muzejska stavba. Tako so 14. julija 1883 položili temeljni kamen za sedanjo muzejsko palačo. To je bil zgodovinski dogodek, saj gre za prvo izključno kulturi namenjeno poslopje na Slovenskem.