Kako razviti ljubezen do knjig?

Zadnje razpoložljive raziskave kažejo, da Slovenci po bralnih navadah in odnosu do knjig nikakor nismo v evropskem vrhu. Prav nasprotno, skoraj polovica letno ne prebere nobene knjige, v spodnjem delu evropske lestvice pa smo tudi po letnih stroških, ki jih namenimo za knjige. 

Skoraj polovica Slovencev letno ne prebere niti ene knjige, večina ostalih pa bere slovenske in prevedene romane, ki predstavljajo kar 80 odstotkov vseh knjig, ki jih preberemo. Druge literarne zvrsti so drastično manj brane. Po letnih stroških, ki jih namenimo za knjige smo prav tako na repu evropske lestvice.

V šoli bere le destina mladih

Veliko mladostnikov čuti odpor do branja, če pa že berejo knjigo, se velika večina niti ne potrudi, da bi jo razumela. Kar 75 odstotkom mladih bralcev posega po fantazijskih romanih in kriminalkah, po klasiki posega le 6 odstotkov mladih, večina bralcev pa raje prebira tuje kot domače avtorje. Šola in obšolske dejavnosti navdihnejo le dobrih deset odstotkov mladih, saj jim književnost v šoli ni všeč, in si je sami ne b nikoli izbrali.

Težave z bralno značko

Mnogi so mnenja, da bi bilo potreno bralno značko dodobra prevetriti in jo napolniti z novimi vsebinami, ki bi v bralcu zbujale veselje do nadaljnega branja. Za stabiliziranje dolgoročnih bralnih navad bi bilo dobro, da bi mladi prebrali vsaj en roman na vsako šolsko četrtletje. 

Foto: Pixabay