V Porabju sta se sestala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko se je v Porabju danes srečala z madžarskim ministrom za kmetijstvo dr. Istvánom Nagyjem. Ministra sta izmenjala mnenja o aktualnih kmetijskih vprašanjih ter se pogovarjala o upravljanju z divjadjo ob meji, afriški prašičji kugi in trajnostnem upravljanju z gozdovi.

Ministra sta se srečala tudi s predstavniki slovenske narodne skupnosti na Madžarskem, ki so ju seznanili z delovanjem manjšine v Porabju in odprtimi vprašanji. Popoldne bo v organizaciji Razvojne agencije Slovenska krajina potekal Festival domačega vina in kifeljčkov, ki se ga bo v imenu ministrstva udeležila državna sekretarka Tatjana Buzeti, ki bo tudi podelila nagrade najboljšim pridelovalcem vina.

Delovno srečanje ministrice Irene Šinko in madžarskega ministra Istvána Nagyja je potekalo na Slovenski vzorčni kmetiji v Gornjem Seniku. Na srečanju sta ministra govorila o trajnostnem upravljanju z gozdovi. Po besedah ministrice Šinko vključevanje biotske pestrosti in ohranjanja narave v upravljanju z gozdovi postaja vedno bolj pomembno tudi v mednarodnih razsežnostih, posebej zaradi podnebnih sprememb, ki smo jim podvrženi. »Menim, da je pomembno, da se pri oblikovanju evropske zakonodaje prepoznavajo nacionalne značilnosti in možnosti izvedbe tudi na področju gozdarstva. Upoštevati moramo pravice in vloge lastnikov in z gozdovi gospodariti trajnostno in upoštevati tudi ekonomske, ekološke in socialne funkcije gozda.« Slovenija v spomladanskem času pripravlja delavnico za sonaravno gospodarjenje z gozdovi, na kateri bo Evropska komisija predstavila smernice, slovenski strokovnjaki pa ekonomski vidik takega gospodarjenja. Madžarski minister je ob tem dejal, da zavida Sloveniji to visoko pokritost z gozdovi. »Naš namen je do leta 2030 povečati to pokritost s 23 na 27 %. To je naš glavni cilj na področju gospodarjenja z gozdovi. Tudi na tem področju želimo zagotoviti trajnostno gospodarjenje.«

Ministra sta govorila tudi o upravljanju z divjadjo ter se seznanila z aktualnim stanjem o afriški prašičji kugi (APK). Številčnost jelenjadi in divjih prašičev je v severovzhodni Sloveniji za slovensko povprečje precej visoka. V Sloveniji do sedaj še ni bilo zabeleženega primera APK, sprejeti pa so ukrepi predvsem zaradi boja proti APK. »Zaradi velikega dotoka novih živali iz ozemlja Madžarske si želimo na tem področju še naprej korektno sodelovanje s sosednjo državo«, je dejala ministrica Šinko. Minister Nagy je glede upravljanja z divjadjo dejal, da že povečujejo odstrel. »Kmalu bodo tudi odstranjene ograje, ki jih kmetovalci postavljajo proti divjadi, kajti prav te ograje znižujejo in zmanjšujejo prostor, kjer se lahko divjad še giba.«

Na srečanju med ministroma je potekala tudi izmenjava mnenj o aktualnih kmetijskih vprašanjih, med drugim tudi glede izvajanja nove skupne kmetijske politike v obdobju 2023–2027. »Ugotovila sva, da imata Slovenija in Madžarska različno strukturo kmetijstva, da so površine na Madžarskem različne glede poraščenosti z gozdom, kot tudi v Sloveniji, zato imamo tukaj malo različne pristope. Na ta način bomo v Sloveniji aktualno dejansko spodbujali dve vrsti kmetij, tako male kmetije, kot tudi tiste tržno usmerjene kmetije. Po drugi strani sva z ministrom ugotovila, da je zelo pomembno, da so tudi male kmetije tiste, da ohranjamo mozaično kulturno krajino, da dejansko malim kmetijam dodamo dodano vrednost na ta način, da razvijajo dopolnilno dejavnost, tako kot imamo v Sloveniji to že vpeljano v prakso.« je povedala ministrica Šinko.

Ministra sta izpostavila tudi druge priložnosti za sodelovanje, med drugim mednarodno sodelovanje. »Vzorčna kmetija, kjer smo danes, je zelo pomembna, tako z vidika razvoja kmetijstva, z vidika mednarodne skupnosti, kot tudi z vidika ohranjanja slovenskega jezika na tem področju. Sodelovanje med državama je res zgledno in tradicionalno in se bo tudi z najinim sodelovanjem nadaljevalo«, je poudarila ministrica Šinko. Veliko skupnih priložnosti na obmejnem območju je tudi na področju krožnega gospodarstva, biogospodarstva, ekološke pridelave, z vidika ohranjanja in varovanja naravnih/kulturnih vrednot pokrajine. Prav tako se veliko skupnih zadev med obema državama nanaša tudi na podporo manjšinam preko različnih mednarodnih sporazumov in razvojnih programov za narodne skupnosti. Ministra sta se med drugim danes srečala tudi s predstavniki slovenske skupnosti na Madžarskem, kjer so ju seznanili z delovanjem na tem območju in odprtimi vprašanji. »Ta vzorčna kmetija ni le kmetija, ni le predstavitveni prostor, ampak na nek način ohranja tudi kulturo, tradicijo tukajšnje skupnosti. Omogoča sodelovanje med narodnima skupnostima – med Slovenci v Porabju in Madžari v Prekmurju. To je pomembno za obe naši vladi. Z našimi nadaljnjimi pobudami si bomo prav tako vedno prizadevali za krepitev sodelovanja in za nadaljnje izboljšanje stikov med Slovenijo in Madžarsko«, je izpostavil madžarski minister, so sporočili iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 

FOTO: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.