Še poznate prave pustne običaje?

Čas pustovanja po ljudskem izročilo preganja zimo in kliče pomlad. Nekoč je bil pust pomemben praznik, ko so se naši predniki našemili in z obredi častili pomladne sile ter iz dežele podili zle zimske duhove. Danes nam je izročilo o norčavem pustu in obilni mizi še vedno zelo blizu. Pa še poznamo prave pustne običaje?

Pustni čas
Pustovanje je eden izmed najstarejših ljudskih običajev, ki izvira iz časa pred krščanstvom. V Sloveniji je bilo pustovanje prvič omenjeno v 17. stoletju, pred tem obdobjem pa so predvsem po starem Rimu divjale grozljive maske, ki naj bi predstavljale umrle prednike. Naši predniki so ob tej priložnosti izvajali obrede, za katere so verjeli, da bodi iz dežele pregnali zle duhove in priklicali toplo pomlad, v kateri se bo narava ponovno prebudila.

Nekoč je veljalo, da pust traja od svetih treh kraljev do pustnega torka. Datum pusta se letno spreminja in je odvisen od velike noči. Velika noč pade na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni, pustna nedelja pa nastopi 47 dni pred tem. Glavno dogajanje ob pustu je osredotočeno na čas od debelega četrtka, glavni pustni dan je pustni torek, pustno dogajanje pa se zaključi na pepelnično sredo, ko pusta obsodijo in pokopljejo. Čeprav pust povezujemo s prihodom pomladi, pa njegovo ime razkriva še drug pomen – pust namreč pomeni »pustiti meso« in po pustu se začenja 40 dnevi post pred veliko nočjo.

Pust nekoč
Nekoč so pustovali precej bolj preprosto, kot to počnemo danes. Pustne maske so ljudje izdelovali doma iz materialov, ki so bili na razpolago. Otroci so se mnogokrat oblekli kar v ponošene obleke staršev ali pa so si obraz namazali s sajami in hodili so od hiše do hiše, v zameno pa so dobili krof, sadje in celo kakšen novčič. Namen obhodov ni bil zbiranje denarja in dobrot, temveč širjenje veselja med ljudmi.

Gospodinje so doma pekle »miške«, »flancate« in krofe, ki pa so bili brez marmelade in pečeni na svinjski masti. Na jedilni mizi so se pogosto znašli kuhana svinjska glava, ričet, krompirjeva solata ali svinjska juha. Nekoč se je našemila celotna vas, maske pa je pogosto spremljal tudi godec. Pustnih sprevodov so se ljudje zelo veselili, rajanja pa so spremljala obilja mastne, sladke in ocvrte hrane. Eden izmed pustnih rekov pravi: »Za pusta morajo biti siti ljudje, živina in duhovi«. Od tod tudi ime »debeli« četrtek in »mastna« ali »debela« nedelja. Ljudje so v starih časih verjeli, da bogato obložena jedilna miza kar kliče po rodovitni zemlji in bogatem pridelku. Tudi, če je bila pri hiši revščina, je veljalo, da se morajo ljudje v pustnem tednu dobro najesti.

Pustne šege in navade na Slovenskem

Borovo gostüvanje
Borovo gostüvanje je za Prekmurje značilna pustna šega in prireditev. V uprizoritvi simbolične poroke z borom se prepletajo ženitovanjske in pustne šege. Prvotno so borovo gostüvanje izvajali le v vaseh, kjer v predpustnem času ni bilo nobene poroke.
Po mnenju mnogih naj bi prireditev izvirala iz zapuščine antičnih kultov oziroma iz obreda vlečenja ploha s katerimi so naši predniki častili rodovitnost in drevesa. Navada se v Prekmurju izvaja od leta 1921, ko je bil običaj prikazan v Puconcih.

Borovo gostüvanje se bo letos odvijalo v Porabju. Poleg Porabskega borovega gostüvanja bo hkrati organizirano tudi srečanje porabskih Slovencev. Prireditev bo v Števanovcih, v soboto, 18. februarja 2023, od 10. ure naprej. 

Kurentovanje
Obhodi kurentov spadajo med vidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji, kurent je najbolj množičen tradicionalen in prepoznaven pustni lik, ki se dokumentirano pojavlja vsaj že od leta 1880. Kurent ali korent izvira s Ptuja. S svojim poskakovanjem in truščem, ki ga zganja z velikimi kravjimi zvonci, iz dežele odganja zimo in zlo, vanjo pa kliče pomlad in bogato letino. Kurentova »obleka« je izdelana iz ovčje kože, okrog pasu ima pripete zvonce, na glavi ima grozljivo masko, na nogah pa gamaše.

Laufarija
Pustni običaj v Cerknem, ki po mnenju strokovnjakov izhaja še iz poganskih obredov. Laufarji imenujemo skupino pustnih mask, ki šteje 25 članov. Prvi Laufar se na ulicah Cerknega prikaže prvo nedeljo po novem letu, drugo nedeljo prideta dva ali trije, nakar jih je zmeraj več, vse do pustne ali Debele nedelje. Nosijo lesene maske in nenehno tekajo po ulicah Cerknega.

Žaganje babe in butalski prevzem oblasti
Na debeli četrtek v Cerknici tradicionalno žagajo babo, oblast v mestu pa za en teden prevzamejo Butalci. V preteklosti so mame rekle otrokom, naj gredo pogledat, kje žagajo babo. Otroci so se zamotili z iskanjem tega izmišljenega dogodka, mame pa so lahko v miru spekle pustne dobrote.

Foto: Arhiv Pomurec.com