Izročanje računov ponovno obvezno

Državni zbor je danes sprejel novelo zakona o davčnem potrjevanju računov, s katero se vnovič uvaja obveznost izročanja računa kupcu za kupljeno blago oz. prejeto storitev. Slednje je namreč pomembno tako z vidika obvladovanja sive ekonomije kot z vidika varovanja pravic kupcev.

Izročen račun kupcu v prvi vrsti omogoča nadzor nad vsebino računa, nadalje pa mu zagotavlja možnost uveljavljanja reklamacije ali garancije, kadar je to potrebno. Brez izdanega računa kupec namreč ni seznanjen s tem, kaj vse mu je bilo zaračunano in je posledično plačal. Prav tako pa brez izročenega računa ne more uveljavljati reklamacije ali garancije.

Pri razlogih za tovrstno naslavljanje obvladovanja sive ekonomije so se na Ministrstvu za finance osredotočili na primerjavo podatkov iz davčnih blagajn glede števila izdanih in potrjenih računov v letih 2019 in 2022. Ta kaže, da v letu 2022 kljub sicer ugodni gospodarski aktivnosti število davčno potrjenih računov ni doseglo ravni iz leta 2019. To vsekakor nakazuje tudi na to, da je ukinitev obveznosti izročanja računov privedla vsaj v nekaterih primerih in v nekaterih dejavnostih do povečanja števila neizdanih računov.

Pri tem se dobro zavedajo, da ima obveznosti izročanja računov tudi okoljski vpliv, zato, kjer je to le mogoče, pozivajo k izdaji in izročanju računov v elektronski obliki preko elektronske pošte, aplikacij in podobno. Elektronsko izročeni računi imajo povsem enako veljavo kot fizično izročeni računi, saj jih kupec lahko uporabi za uveljavljanje reklamacije ali garancije, hkrati pa z elektronsko izročenimi računi prispevamo k varstvu okolja. 

Višina globe za kupca, ki računa ne bi prevzel, je določena pri 40 evrov. Namen ponovne uvedbe globe za kupce je predvsem ozaveščanje, da je račun treba vzeti. Po podatkih finančne uprave v času od leta 2015 do leta 2022, ko je ta določba že veljala, globa za ta prekršek kupcem ni bila nikoli izdana, saj je finančna uprava v odkritih primerih izrekala le ustna opozorila. Namen te določbe je predvsem ozaveščanje kupcev, da je račun treba vzeti. Gre torej za globo, ki bi se v praksi uporabila le v izjemno redkih primerih, ko bi inšpektorji zaznali morebitno ponavljajoče kršenje določbe, so sporočili iz Ministrstva za finance.

Kupec mora v skladu z novelo izročeni račun prevzeti in ga zadržati ob odhodu iz poslovnega prostora zavezanca. S tem se po pojasnilih vlade pristojnim organom omogoči nadzor nad evidentiranjem dejanskega prometa zavezanca in obračunavanjem davka na dodano vrednost. Za potrditev zakona je bilo potrebnih 46 glasov; za jih je danes glasovalo 53, proti pa 31. Glasove za so po vetu državnega sveta znova prispevali poslanci koalicije, saj v opoziciji v noveli vidijo le nepotrebno birokratsko oviro, piše STA.

Foto: arhiv Pomurec