Jutri bomo spali eno uro manj

V noči s sobote na nedeljo bomo ob 2. uri urine kazalce premaknili za eno uro naprej. Na zadnjo nedeljo v marcu bomo tako prešli na poletni čas in se poslovili od zimskega, v katerega smo vstopili oktobra lani.

V državah Evropske unije so uro prvič premaknili leta 1980, v Sloveniji pa poletni čas uporabljamo od 27. marca 1983. Poletni čas, ki je bil vpeljan z namenom potrebe po varčevanju z energijo, izkoriščanja dnevne svetlobe, da ljudje ne bi spali, medtem ko sije sonce, uporabljajo skoraj vse evropske države.

Po nekaterih trditvah je bil ameriški predsednik Benjamin Franklin tisti, ki je prvi predlagal poletni čas in to v pismu urednikom Pariškega dnevnika. Franklin ni ravno predlagal poletnega časa, zapisal je namreč, da bi morali ljudje zjutraj prej vstati, zvečer pa prej leči v posteljo. Prvi, ki je poletni čas resno predlagal, je bil angleški gradbenik William Willett v brošuri Razsipavanje z dnevno svetlobo, objavljeni leta 1907. Navkljub velikim prizadevanjem pa mu ni uspelo prepričati britanskega parlamenta, da bi ga uvedel.

S premikom urnih kazalcev pa se znova obuja razprava o ukinitvi premikanja ure. Evropska komisija je leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure že z letom 2021, odločitev o tem, kateri čas bodo uveljavile, pa prepustila državam članicam. Zaradi razhajanj držav glede tega, ali želijo uveljaviti zimski ali letni čas, pa je predlog obtičal na Svetu EU, saj bi razhajanja privedla do zmede. Kot kaže, bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let, saj je Evropska komisija v uradnem listu EU objavila časovni razpored poletnega časa za obdobje do leta 2026, piše STA.

Premik ure iz poletnega na zimski čas, pa se bo zgodil zadnjo nedeljo v mesecu oktobru. 29. oktobra 2023 bomo uro ob 3.00 zjutraj premaknili za 1 uro nazaj in posledično spali uro dlje.