Sušno leto neugodno za kmetijske rastline

V zadnjih desetletjih se pogostost kmetijske suše v Sloveniji povečuje in vpliva na pridelke vseh kmetijskih rastlin. Neposredna škoda v kmetijstvu zaradi lanske suše je ocenjena na 148 milijonov evrov. Pri večini poljščin so bili namreč povprečni pridelki v 2022 manjši, v vinogradih pa je bila letina povprečna.

Poletna suša slabo vplivala na pridelke žit in buč za olje

Pšenica, najpomembnejše krušno žito, je bila lani posejana na nekoliko večji površini, kar pa ni pomenilo večjega skupnega pridelka, saj je bil ta podoben lanskemu. Povprečni pridelek pšenice je bil za 6 odstotkov manjši kot leto prej. Poletna suša je slabo vplivala tudi na pridelke krmnih žit. Najslabše je lani obrodila koruza za zrnje, in sicer na letni ravni za skoraj 30 odstotkov manj. To je bil drugi najmanjši pridelek v zadnjih desetih letih.

Krompir so pridelovali na skoraj 2.900 hektarjih slovenskih njiv. 92 odstotkov vse površine je bilo namenjene poznemu krompirju. Pridelali so ga v povprečju za 15 odstotkov manj kot leto prej. Bolje je obrodil zgodnji krompir; povprečni pridelek je primerljiv z letom 2021.

Površina, posejana z bučami za olje, se je lani zmanjšala za skoraj 20 odstotkov za toliko je bil lažji tudi skupni pridelek – znašal je skoraj 2.000 ton. Površina s sojo pa se je ponovno povečala, in sicer za skoraj četrtino. Znašala je nekaj več kot 2.300 hektarjev, na njej pa so pridelali več kot 5.300 ton sojinega zrnja.

Zelene krme z njiv ter sena iz trajnih travnikov in pašnikov manj

Na podobnih površinah kot leto pred tem so poželi za četrtino manj silažne koruze. Povprečni pridelek je bil skoraj za 30 odstotkov manjši od povprečnega pridelka zadnjih desetih let in drugi najmanjši v tem obdobju. Zaradi poletne suše je bil za četrtino manjši tudi pridelek detelje in lucerne, ki je bil tudi najmanjši v zadnjih desetih letih. Povprečni pridelek sena s trajnega travinja in pašnikov je bil za skoraj 30 odstotkov manjši kot leto prej.

V vinogradih primerljivo z letom prej

Površina vinogradov se od leta 2017 zmanjšuje. Na skoraj 70 odstotkih vseh površin so pridelovali bele sorte grozdja. Povprečni pridelek je bil za več kot 10 odstotkov manjši od povprečja v zadnjem desetletnem obdobju. Rdeče sorte so obrodile za več kot 10 % bolje kot leto prej in za 10 odstotkov manj od povprečja zadnjih desetih let, so sporočili iz Statističnega urada Republike Slovenije.

Foto: arhiv Pomurec.