Pomlad je čas nabiranja zdravilnih zelišč

Spomladi je narava najbogatejši vir zdravilnih zelišč. Vse rastline lahko tudi posušimo in jih shranimo za hladnejše dni in jih uporabimo ob raznih obolenjih in prehladih skozi celo leto. Narava ponuja vse, kar potrebujemo.

Pred nabiranjem zelišč se predhodno poučite o rastlini, ki jo boste nabirali. Nabirajte le zelišča, ki jih poznate, in dele rastlin, ki jih potrebujete. Najboljši čas za nabiranje zdravilnih zelišč je dopoldne, ko rastline niso več mokre od jutranje rose. Če je predhodno deževalo, počakajte vsaj tri dni, da bodo zelišča primerno suha. Nabrana zelišča posušite in si pripravite zalogo čajev, s katero boste krepili imunski sistem in si pomagali ob obolenjih in prehladih. 

Zdravilna zelišča, ki jih nabiramo spomladi

Pljučnik ima vijolično, rožnato, modro ali belo obarvane cvetove. Cveti od marca do konca maja, uspeva pa večinoma v vlažnih predelih, na robovih listnatih gozdov in na travnikih. V tem času ga najdete tudi ob bregovih reke Mure. Spomladi ga nabiramo za čaj, ki ga pijemo ob močnih prehladih, kašlju in pljučnicah. Pljučnikova sluz pomaga pri tegobah z dihali in črevesju ter blaži vnetja sluznic v prebavilih. Njegova učinkovitost pri zdravljenju pljučnih bolezni je zaradi visokih vsebnosti kremenčeve kisline, rudninskih snovi, smole in čreslovin. Uporabni so listi in cvetovi rastline.

Marjetica je pri nas zelo poznana in razširjena rastlina, ki žal večino časa ostaja podcenjena. Najdemo jo na travnikih, pašnikih, ob poteh in na vrtovih. Je odlično zdravilno sredstvo pri pljučnih boleznih, pri želodčnih težavah in slabokrvnosti. Čisti kri, pospešuje prebavo in pomaga pri ledvičnih boleznih. V zdravilne namene nabiramo cvetove in liste, ki jih v senci in na prepihu posušimo takoj, ko jih naberemo. Zunanja uporaba zelišča se izvaja v obliki oblog ali kot dodatek kopeli, kot taka pa marjetica pomaga pri celjenju ran, zdravljenju kožnih izpuščajev ter drugih kožnih vnetij. Sveže nabrani cvetovi, ki imajo  rahel in blag kisel okus, se uporabljajo tudi kot kulinarični dodatek jedem. Lahko jih uporabite pri pripravi juh, omak, solat ali kot dekorativno popestritev jedi.

Rman je s številnimi zdravilnimi učinkovinami ena izmed najbolj zdravilnih rastlin pri nas. Že od nekdaj so ga uporabljali kot zdravilno rastlino in tudi v kulinariki. Spodbuja prekrvavitev, zelo učinkovit je pri ženskih boleznih, pri težavah s prebavili, čisti kri. Rmanov čaj uporabljamo pri vročini, prehladu, gripi, gastrointestinalnih težavah, pri celjenju ran, kot analgetik pri glavobolih ali kot blago pomirjevalo. Sveže mlade rastline pa lahko dodamo solatam in smutijem.

Trobentice sodijo med najbolj zgodnje pomladne cvetlice in so tako znanilke pomladi. V zdravilne namene lahko nabiramo korenine, cvetove in liste. Najpogostejša uporaba trobentic je za pripravo čaja iz svežih ali posušenih cvetov. Vsebuje veliko vitamina C in na telo deluje očiščevalno ter krepi imunski sistem. Posušene korenine so dobre za umirjanje bronhialnih težav, saj spodbujajo izkašljevanje sluzi, mirile in blažile pa naj bi tudi revmatska obolenja. Listi in cvetovi se uporabljajo za lajšanje raznoraznih bolečin, trebušnih krčev, za odstranjevanje morebitnih črevesnih zajedavcev ter za celjenje lažjih ran. Čaj čisti kri, ledvice, sečila ter krepi srce in ožilje.

Kopriva je edinstvena med našimi lokalnimi rastlinami. Uporablja se tako v kulinariki kot v zdravilne namene. Najboljše koprive za nabiranje in uživanje so spomladi, ko začnejo odganjati mlade rastline. Kot čaj koprivo uporabljamo za razstrupljanje, čiščenje in hujšanje, saj spodbuja delovanje trebušne slinavke, žolčnika, jeter in želodca. Iz telesa odvaja strupe in odpravlja spomladansko utrujenost. V prehrani uporabljamo čim bolj mlade vršičke in liste koprive. Te lahko uporabimo v solatah, namazih, kot nadomestek za špinačo in za pripravo omlet in polivk. Prav tako jih surove dodajamo v smutije. Posušene lahko zmeljemo v prah in z njim obogatimo najrazličnejše jedi.

Foto: arhiv Pomurec