Dolgovi občin se povečujejo, samo v enem letu kar za 15 odstotkov

Po poročanju spletnih Financ se je zadolženost slovenskih občin v prvem letu po občinskih volitvah, to je med 30. septembrom lani in letos, povečala za skoraj 90 milijonov evrov, s 663,8 na 752,5 milijona evrov.

Da občine veliko podatkov skrivajo, je že lani opozorilo računsko sodišče. Še posebej je omenjalo pogoste pokrivanje  zadolževanja prek podjetij v občinski lasti, nezakonita poroštva in posredno zadolževanje s pomočjo izvajalcev investicij. Mestne občine, teh je v Sloveniji 11, so bile leta 2006 zadolžene za 116 milijonov evrov, konec letošnjega septembra pa za 407 milijonov evrov.

Mestna občina Ljubljana ima v bilancah približno 55 milijonov evrov kratkoročnih dolgov do izvajalcev, ter 95,9 milijona evrov drugih dolgoročnih obveznosti. Zadolženost na prebivalca znaša 772,19 evrov.

Mestna občina Maribor je od leta 2006 do septembra 2011 svoj dolg povečal za 18,6 milijona evrov, na 46,8 milijona evrov. Med mestnimi občini tako sodi med manj zadolžene na prebivalca - znaša namreč »le« 428,63 evrov.

Najbolj zadolžena mestna občina je Mestna občina Koper, kjer vsak prebivalec »dolguje« 1.142,08 evrov.

Mestna občina Murska Sobota bi naj bila svoj dolg iz leta 2006, ki je znašal 6,9 milijonov, do sedaj povečala na 17,17 milijona evrov oziroma s 246,26 evrov do 348,42 evrov na prebivalca. Tako se je zadolženost v odstotkih povečala za 41, kar je najmanj od vseh slovenskih mestnih občin.

Za primerjavo poglejmo še Mestni občini Ptuj in Slovenj Gradec, ki sta po velikosti približno enako veliki kot murskosoboška mestna občina. Tako se je vsak občan Ptuja iz zadolženosti 90,86 evrov v petih letih prišel na 462,85 evrov, vsak občan Slovenj Gradca pa je iz zadolženosti 45,46 evrov narasel v 368,63 evrov. Tako je primeru ptujske mestne občine odstotek povečanja zadolženosti znaša 409, pri slovenjgraški mestni občini pa 711.

Leta 2006 občan Murske Sobote dolgoval več kot občan Ljubljane

Kot zanimivost dodajmo, da je leta 2006 občan Murske Sobote dolgoval več kot občan Ljubljane, vendar pa je pod županovanjem Zorana Jankovića dolg slednjih ekstremno povečal, za kar 269 odstotkov. Rekorderji so tudi v tej kategoriji občani Kopra, saj se je njihov dolg v petih letih povečal za enormnih 1316 odstotkov. Specifičen primer pa je Mestna občina Kranj, kjer so občani bili leta 2006 skorajda nezadolženi, saj je dolg vsakega znašal zanemarljivih 3,45 evra, tudi sedanja zadolženost 136,77 evrov pa je najmanjša med vsemi mestnimi občinami. Če pa to pogledamo procentualno, pa se je dolg vsakega občana Kranja povečal za 3600-krat.

Kakšen dolg so pridelale vlade?

Med letoma 2006 in 2011 sta bila premiera Janez Janša in Borut Pahor. Leta 2006 je država imela 8,2 milijarde evrov dolga, kar na prebivalca pomeni 3.992 evrov. Pod vlado Boruta Pahorja je dolg Slovenije eksplodiral, projekcija ministrstva za finance za konec leta znaša 15,5 milijarde evrov, oziroma 7.584 evrov na prebivalca. Vlada Boruta Pahorja je dolg podvojila, zaradi zadolževanja občin in blagajn je dolg širše države nekoliko večji, in sicer 7.889 evra na prebivalca.

Kaj nas čaka v prihodnje?

Ob predpostavki, da so občine in država že (skoraj) dosegli prag (pre)zadolženosti, se lahko zaskrbljeno oziramo v prihodnost. Za zdaj nas vsi pomirjajo, da situacija ni zaskrbljujoča, ampak,  izposojen denar bo treba nekoč vrniti …