Neizplačil regresa vse manj, nekatera podjetja zelo radodarna

Bliža se 1. julij, s tem pa tudi rok za izplačilo regresa za letni dopust, ki mora doseči vsaj višino minimalne plače. Delodajalcev, ki ne izplačujejo regresa, je iz leta v leto manj, še vedno pa so prav tovrstne kršitve med najpogostejšimi na področju delovnih razmerij. 

Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora delodajalec delavcu, ki je zaposlen celo leto, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Letos mora delavec s tega naslova prejeti vsaj 1203,36 evra, so poudarili na ministrstvu za delo. Regres pa je seveda lahko tudi višji, če je v kolektivni pogodbi ali v pogodbi o zaposlitvi določeno drugače.

Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, ima pravico tudi do sorazmernega dela regresa. Če je zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (razen če dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu - v teh primerih ima pravico do celotnega regresa).

Regres se izjemoma lahko izplača tudi po 1. juliju, a najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek

Zagrožena globa za neizplačilo je od 3 tisoč do 20 tisoč evrov. Z globo od 1.500 do 8 tisoč evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 do 2 tisoč evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.

Delavcu ob neizplačilu ostane tožba

Delodajalcev, ki ne izplačujejo regresa, je v Sloveniji še vedno preveč, njihovo število pa vendarle upada, je razvidno iz podatkov, ki jih je STA posredovala Finančna uprava RS. Takih, ki so predlagali obračune za izplačilo plač, ne pa tudi obračunov za izplačilo regresa za letni dopust, je bilo lani skupaj 9.057, leta 2021 10.383, leta 2018 pa 26.803.

Med vsemi kršitvami v zvezi s plačilom za delo so lani najbolj izstopale prav kršitve v zvezi z regresom za letni dopust. Na inšpektoratu za delo so jih našteli 1.891; kot ugotavljajo, jih je v zadnjem obdobju največ v panogah proizvodnje kovinskih izdelkov, gradbeništvo, promet in skladiščenje ter dejavnosti strežbe jedi in pijač.

Delavci se lahko torej v primeru kršitev pravic iz delovnega razmerja s prijavo obrnejo na inšpektorat. "Vendar naj poudarimo, da lahko inšpektor za delo delodajalca le kaznuje za že storjene prekrške in z ureditveno odločbo naloži spoštovanje delovnopravnih predpisov v bodoče, ne more pa doseči poplačila terjatev iz naslova dodatkov za delo in regresa delavcu," so poudarili na inšpektoratu. Delavec, ki želi doseči izplačilo dodatkov za delo in regres, ima tako za to na voljo le tožbo zoper delodajalca. 

Med radodarnimi izplačevalci tudi NKBM in NLB

Medtem pa so v nekaterih podjetjih pri izplačilu regresa precej radodarni. Drugi mediji so nedavno preverjali zneske pri večjih podjetjih, pri tem pa našteli precej takih, ki so se odločili za izplačilo regresa v višini 2 tisoč evrov ali več.

Od leta 2019 je sicer regres do višine povprečne bruto plače oproščen vseh prispevkov in dajatev, kar pomeni da je bruto izplačilo enako neto znesku na računu delavcev. Povprečna bruto plača je bila marca, za katerega so na voljo zadnji statistični podatki, pri 2.191,85 evra.

Nad neobdavčeno višino so regres po podatkih omenjenih časnikov izplačali v podjetjih Lunos (i-Vent) (2.300 evrov), Nova KBM (2.253 evrov) in Henkel Maribor (2.244 evrov), Zavarovalnica Sava (2.240 evrov), nad 2.000 evri pa denimo še Fama Vipava (2.192 evrov), Lek (2.192 evrov), Dewesoft Trbovlje (2.192 evrov), NLB (2.159 evrov), Telekom Slovenije (2.159 evrov), Krka (2.145 evrov), Goodyear Slovenija (2.145 evrov), LTH Castings (2.140 evrov), Impol (2.133 evrov), SIP Šempeter (2.100 evrov) in Tab Mežica (2.100 evrov). Dva tisoč evrov regresa pa so denimo prejeli zaposleni v podjetjih Cinkarna Celje, Valji Štore, SDH, Carthago, Trgovine Jager, pa tudi v Slovenskem državnem holdingu (SDH).

Od drugih podjetij v (delni) državni lasti je v omenjenih časnikih zaznati Dars z regresom v višini 1.990 evrov, Pošto Slovenije (1.650 evrov), Petrol (1.650 evrov) in Unior Zreče (1.600 evrov).

Medtem pa so javni uslužbenci letos prejeli regres v višini minimalne plače, kar je med sindikalnimi predstavniki vzbudilo precej nejevolje. Zavzeli so se namreč, da bi uslužbenci, uvrščeni do vključno 26. plačnega razreda, prejeli po 1.503,36 evra, uslužbenci od 27. do vključno 35. plačnega razreda 1.453,36 evra, uslužbenci od 36. do vključno 40. razreda 1.403,36 evra in uslužbenci od 41. do vključno 50. plačnega razreda 1.303,36 evra. Minimalni regres bi tako država po sindikalnem predlogu izplačala le uvrščenim v 51. ali višji plačni razred, piše STA.

Foto: Pixabay