Poslanci ukinili dopolnilno zavarovanje, opozicija pa že opozarja na finančne posledice

Poslanci državnega zbora so na včerajšnji izredni seji opravili tretjo obravnavo novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ta predvideva ukinitev oziroma preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Kot je bilo pričakovati, so novelo potrdili s 51 glasovi za in 29 proti.

Koaliciji Roberta Goloba je uspelo, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot ga poznamo, po več kot 30 letih odhaja v zgodovino, saj je večina v državnem zboru potrdila zakonske spremembe, ki s 1. januarjem prihodnje leto ukinjajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga nadomeščajo z novim, obveznim zdravstvenim prispevkom. Za nasprotnike dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi bil to zagotovo zgodovinski dan. Vendar ga je pokvarilo spoznanje, da se bo po novem obvezni prispevek štel v dohodninsko osnovo. To pa pomeni, da bo ta pod črto za bolj premožne nižji, za manj premožne pa višji. Višja, kot je obdavčitev, bolj se namreč znižanje dohodninske osnove pozna pri izračunu dohodnine. Tudi javnosti na to ni posebej opozoril nihče. To bi bolj koristilo tistim, ki so v višjih dohodninskih razredih, je za N1 pojasnilo več davčnih strokovnjakov. 

Predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so ga vložili poslanci Svobode, predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegov prenos v obvezno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku 35 evrov mesečno. Novi prispevek bo v večini primerov pobirala Finančna uprava RS (Furs), pri nekaterih zavarovancih pa bo to izvajal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). ZZZS je taki ureditvi sicer nasprotoval in se je zavzemal za rešitev, po kateri bi čisto vsi zavarovanci prispevek plačevali Fursu. Novelo so podprli vsi prisotni poslanci koalicijskih strank Svoboda, SD in Levice. Nasprotovali so ji v opozicijskih NSi in SDS, je pa novelo podprl poslanec SDS Danijel Krivec. V koaliciji so preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja označili za zgodovinski trenutek, v opoziciji opozarjajo na finančne posledice za ljudi, saj novela v prihodnjem letu predvideva proračunsko varovalko do višine 240 milijonov evrov, poroča STA.

»Eden ključnih argumentov za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je bil prav to, da sistem ni pravičen, saj vsi plačajo enako ne glede na razlike v dohodkih. Zdaj pa ne samo, da novi, obvezni prispevek (še) ni progresiven, najbogatejšim je celo v korist. Zaradi tega bo v proračunu zazevalo še dodatnih 100 milijonov luknje. Tisti v najnižjem dohodninskem razredu, ki je obdavčen 16-odstotno, bo torej ob upoštevanju vpliva na dohodnino dejansko plačal 29,4 evra obveznega zdravstvenega prispevka na mesec, tisti v najvišjem, kjer je obdavčitev 50-odstotna, pa samo 17,5 evra mesečno, je potrdilo več strokovnjakov. Pri tem je pomembno tudi, da mnogi z najnižjimi dohodki dohodnine sploh ne plačujejo. Zanje bi torej obvezni zdravstveni prispevek znašal 35 evrov mesečno ne glede na upoštevanje pri dohodninski osnovi. Vse skupaj pa bi seveda pomenilo tudi, da bo državni proračun iz naslova dohodnine prejel manj. Izpad iz tega naslova bo tudi po ocenah ministrstva za finance, znašal okoli 100 milijonov evrov letno,« navaja portal N1.

*Naslovna fotografija:Pixabay.