Policija preklicuje poostren nadzor hitrosti

Agencija za varnost prometa in Policija naj bi danes začeli tretjo letošnjo nacionalno preventivno akcijo »hitrost«. Zaradi trenutnih razmer, ki so jih povzročile vremenske ujme in obsežne poplave, policija preklicuje načrtovano akcijo poostrenega nadzora.

Zaradi nastalih razmer, ki so posledica vremenske ujme in obsežnih poplav, policija preklicuje poostren nadzor hitrosti, ki je bil v okviru evropsko usklajene in tudi nacionalne preventivne akcije načrtovan med 7. in 13. avgustom.

Policisti bodo še naprej opravljali svoje redne naloge, med katere sicer sodi tudi kontrola prometa, na prizadetih območjih pa bodo prioritetno nudili pomoč ljudem in sodelovali pri odpravljanju posledic poplav, so sporočili iz policije.

Obenem vse voznike pozivajo k odgovorni udeležbi v prometu. »Upoštevajte cestne zapore in navodila intervencijskih služb, pri vožnji pa dosledno spoštujte predpise in omejitve hitrosti. Intervencijske službe so v tem trenutku izjemno obremenjene, zato si prizadevajmo, da jim ne bi po nepotrebnem povzročali dodatnega dela. Vozite odgovorno in pazite na svoje življenje ter življenja drugih, da že nastalim tragičnim zgodbam, ki so prizadele Slovenijo, ne bi dodajali novih.«

Po podatkih Evropske komisije približno 40 do 50 odstotkov voznikov v državah EU vozi hitreje od predpisane omejitve hitrosti, 10 do 20 odstotkov pa omejitev prekorači za več kot 10 kilometrov na uro. Številni dejavniki, ki so povezani z objestno, tvegano in neprilagojeno vožnjo, povečajo nevarnost za nastanek prometne nesreče. Višje kot so hitrosti, praviloma težje so posledice prometnih nesreč.

Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, ki je voznike pozval k spoštovanju omejitve hitrosti, je dejal, da je časovni prihranek zaradi hitre vožnje na daljših razdaljah neznaten, tveganje pa strašansko.

Zaradi neprilagojene hitrosti so po trenutno veljavnih začasnih podatkih do konca julija letos zabeležili 1.900 prometnih nesreč, v enakem obdobju lani pa 1.840 (3,3 odstotka več ). V posledicah teh nesreč je umrlo 19 oseb (lani 18).

»Pri smrtnih prometnih nesrečah je neprilagojena hitrost najpogostejši vzrok za njihov nastanek. Voznike pozivamo, naj vozijo zmerno in odgovorno, saj se objestna in agresivna vožnja vse prepogosto konča usodno. Globe so v takšnih primerih še najmilejša posledica, ki jo nosi povzročitelj.« je poudarila vršilka dolžnosti direktorice agencije Simona Felser.

Glavni dejavniki tveganja za nastanek prometne nesreče so ob neprilagojeni hitrosti še uporaba mobilnega telefona in vožnja pod vplivom alkohola. Letos se je od 762 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, 300 zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti, od teh so bile štiri prometne nesreče s smrtnim izidom.

Policija in Agencija izpostavljata, da je na slovenskih cestah v obdobju 2013-2022 zaradi neprilagojene hitrosti umrlo kar 38,5 odstotka udeležencev v cestnem prometu.

Foto: arhiv Pomurec, Pixabay