https://gezasezeza.com/prireditve/
https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

GLOBALNO

Bakerjeva cista - vzroki, simptomi in zdravljenje

26.09.2023 ob 6:05  

Bakerjeva cista je pogosta patološka tvorba v zadnjem delu kolena, ki se lahko pojavi zaradi različnih razlogov. Gre za napolnjeno vrečko ali cisto, ki se oblikuje v bližini sklepne ovojnice kolena in lahko povzroči nelagodje ter druge neprijetne simptome.


Koleno kot največji in hkrati najpopolnejši sklep v telesu s svojo sestavo zagotavlja stabilnost med gibanjem. Kljub temu je sklep zaradi bolj ali manj stalne obremenjenosti izjemno dovzeten za poškodbe, zaradi katerih nastanejo raznovrstne bolečine v kolenu.

Bolečine so ločene glede na mesto pojava in tip, pri čemer tiste na zadnji strani kolenskega sklepa, malce pod kolenom, najpogosteje povzroči bakerjeva cista, se pa vzrok zanje lahko skriva še v tendinitisu in poškodbah mišic.

V Kliniki za fizioterapijo in telesno pripravo Medicofit se zavedajo pomena, ki ga ima kolenski sklep na obseg telesne gibljivosti ter biomehaniko hoje, zato prav vsakemu pacientu pripravijo individualen rehabilitacijski program, usmerjen v odpravo bolečine in pripravo posameznika na vsakodnevno polno obremenitev poškodovanega sklepa.

Sestava in delovanje kolena

Kolenski sklep je sestavljen iz treh kosti (stegnenice, golenice, pogačice), obdanih z ligamenti, katerih bistvo je zagotavljanje statične stabilizacije in preprečevanje pretiranega gibanja.

Med glavne ligamente sodijo sprednja križna in zadnja križna vez ter notranja stranska oziroma kolateralna in zunanja stranska oziroma kolateralna vez, pri čemer vse skupaj z mišičjem ter drugimi mehkimi tkivi skrbijo za pravilno lego kolena in stabilnost med gibanjem.

Ker kolenski sklep poleg njih vključuje dva meniskusa (hrustanca), sicer dobro oživčena, a slabo prekrvavljena, se ob poškodbi, med katere sodi tudi bakerjeva cista, pojavi huda bolečina, sposobnost samoobnavljanja tkiva pa je prav iz tega razloga izredno majhna, zaradi česar je ustrezna, pravočasna fizioterapija kolena ključnega pomena pri vzpostavljanju vnovične polne gibljivosti kolenskega sklepa.

Naročite se na diagnostični pregled v Kliniko za fizioterapijo in telesno pripravo Medicofit.

Bakerjeva cista: vzroki za nastanek

Poplitealna cista, pogosteje imenovana bakerjeva cista, je bolezensko stanje, ki se pojavi ob nabiranju sklepne tekočine iz kolagenskega sklepa v bursi (t.i. vrečki) za kolenom. Slednja se nahaja med semimembranozno mišico (eno od mišic zadnje stegenske lože) in notranjo glavo mečne mišice ter je polna viskozne tekočine, podobne gelu.

Pojavi se ob spremenjenem delovanju sistema dovajanja in odvajanja sklepne tekočine v koleno, za kar je več vzrokov.

Med njimi:

• travmatske poškodbe meniskusa ali križnih vezi,

• obolenja, kakršna sta osteoartritis in revmatoidni artritis,

• degenerativne spremembe,

• ponavljajoče obremenitve, posebej nekatere športne aktivnosti, in

• posamezni anatomski dejavniki.

Iz vsega sledi, da na nastanek bakerjeve ciste vplivajo predvsem spremembe interartikularnega tlaka, povzročenega z gibom iztega in upogiba ali s poškodbami sistema, ki deluje kot zaklopka med kolenskim sklepom ter burso.

Stroka opozarja, da znaki in klinične manifestacije niso vedno povsem enaki, toliko manj, ker sta znani tako primarna bakerjeva cista, značilna za otroke, kot, pogostejša, sekundarna bakerjeva cista, ki se praviloma pojavi pri odraslih med 35 in 70 letom starosti kot posledica degenerativnih sprememb.

Bakerjeva cista: simptomi

Bolečine v kolenu se pojavljajo v več različicah in naznanjajo različne poškodbe ter vnetja, a je bakerjevo cisto mogoče prepoznati po bolečini, lokalizirani na zadnji strani, tik pod kolenom, čemer sta najpogosteje pridružena občutek tiščanja ter nelagodje, lahko še občutljivost na dotik, oteklina, izboklina in omejen obseg gibljivosti.

Na splošno se stanje kolenskega sklepa v primeru bakerjeve ciste med aktivnostjo poslabša, kar se kaže v nezmožnosti polnega upogibanja (fleksije) in iztezanja (ekstenzije) kolena, čeprav se oteklina pri upogibu kolena do 45° dodobra zmanjša.

Bakerjeva cista le redko predstavlja nevarnost, zato obisk zdravnika načeloma ni potreben. Izjema so situacije, ko cista utesni krvno žilo, ker s tem povzroči edem spodnjih okončin, ali kadar ruptura ciste privede do ostre bolečine, pospremljene z oteklino.

Morebitni zapleti, ob katerih je potrebno takojšnje ukrepanje in ustrezna medicinska obravnava, so tako povezani predvsem z:

• rupturo bakerjeve ciste, ko ta poči in se tekočina izlije v preostala tkiva, ob čemer nastanejo oteklina in hude bolečine, medtem ko je hoja otežena,

• okužbami, ki privedejo do rdečice, otekline, vročine in bolečin višje stopnje, ter

• globoko vensko trombozo, ki si večino simptomov (huda bolečina v mečih, oteklina kolena, rdečica, toplota) deli z bakerjevo cisto.

Bakerjeva cista: zdravljenje

V Kliniki za fizioterapijo in telesno pripravo Medicofit rehabilitacijski obravnavi pristopajo celostno in terapevtski program pripravijo na osnovi individualne obravnave vsakega posameznega pacienta.

Ta se prične s temeljitim diagnostičnim pregledom, na katerem:

  • se specialist s poškodovancem pogovori o simptomih, zgodovini ostalih bolezni, morebitnih predhodnih poškodbah kolena,
  • oceni bolečino,
  • pacientu obrazloži že obstoječe specialistične izvide,
  • izvede klinični pregled z inspekcijo in palpacijo kolena (ugotavljanje, ali je koleno otečeno, ali obstaja zatrdlina, ali je občutljivo na dotik itn.),
  • izmeri artrokinematični obseg gibljivosti in mišično moč ter naredi funkcionalne teste,
  • v primeru suma na bakerjevo cisto Faucherjev znak, nakar odredi rehabilitacijo.

Pričetek te je osredotočen na fizioterapijo kolena, s čimer se vzpostavi nadzor nad simptomatiko, saj se zmanjšajo bolečine in oteklina, povečata pa se obseg gibljivosti ter stabilnosti, medtem ko se sočasno krepijo obkolenske mišice.

Za doseganje tega se strokovnjaki poslužujejo manualne terapije, terapije prožilnih točk in sklepne mobilizacije, s katerimi se sprostijo napetosti ter poveča obseg gibljivosti, instrumentalna terapija (6D Action, TECAR WINTECARE terapija, visokotonska elektrostimulacija HiTOP, visokoenergijski SUMMUS laser) pa pospeši celjenje in prekrvavitev.

Kljub vsem njim je bistvena specialna vadba. Kineziološki program posamezniku pomaga doseči optimalno telesno pripravljenost, primerljivo s tisto pred pojavom bakerjeve ciste, saj izbrane vaje okrepijo stegenske in mečne mišice, povečajo stabilnost kolena, njegovo gibljivost ter koordinacijo celega telesa.

V kolikor je nastanek ciste povezan s športno aktivnostjo, se poleg postopnega intenziviranja vadbe doda poliometrična vadba, ustrezna izbranemu športu, neodvisno od tega pa se pred zaključkom zdravljenja opravi aplikacija testne baterije, s katero se ugotovi stopnja učinkovitosti rehabilitacijskega programa, prav tako stopnja pripravljenosti pacienta na vnovične vsakodnevne obremenitve kolena.

Da bi se nadaljnjim poškodbam izognili in v kar največji meri zamejili možnosti za ponoven nastanek bakerjeve ciste, se vsekakor priporoča tudi postrehabilitacija, usmerjena v dolgoročno vzdrževanje funkcionalnega stanja kolenskega sklepa.

Šele s pomočjo vseh štirih faz zdravljenja je namreč mogoče zagotoviti, da je pacient odpravil nepravilnosti gibanja, ki so lahko vzrok, zaradi katerega je bakerjeva cista sploh nastala, predvsem pa, da je posameznik ustrezno pripravljen na vnovično polno obremenitev kolenskega sklepa.

Naročite se na diagnostični pregled.

* Oglasno sporočilo

    Fotogalerija